Odgovori na najpogostejša vprašanja o covidu: kaj drži in kaj ne?

Slovenski strokovnjaki so pripravili zbirko doslej znanih dejstev in raziskav o bolezni covid-19, s čimer želijo pri iskanju odgovorov pomagati vsem, ki potrebujejo preverjene in z znanstvenimi spoznanji potrjene informacije. Za pripravo zbirke so se odločili zaradi vedno večjega širjenja dezinformacij o covidu-19 in cepivih, pojasnjuje dr. Roman Jerala. Kot primer je navedel animacijo, ki je začela pred nekaj tedni krožiti tudi v Sloveniji in "v kateri so zbrane popolne laži, dezinformacije in polresnice, vendar je narejena zelo profesionalno, nekdo pa je v njeno izdelavo vložil precej sredstev".

Zato so menili, da bi bilo dobro, če bi lahko ljudje, ki so izpostavljeni poplavi takšnih informacij, na enem mestu našli odgovore, za katerimi stojijo kredibilni strokovnjaki. "Po teh omrežjih se hitreje širijo negativne informacije z enostavnimi razlagami, še posebej če obetajo, da ne bo za rešitev situacije treba ali možno narediti ničesar neudobnega ali neprijetnega,  kot pa z znanstveno podprto razlago, ki zahteva neko zaščitno ravnanje, ki je lahko neudobno. V zbirki odgovorov smo poskusili ubrati srednjo pot, ne da bi šli v velike tehnične podrobnosti, po drugi strani pa smo morali kljub vsemu uporabiti dovolj strokovno razlago," je dodal Jerala. 

Kot pravi, so bili odzivi do zdaj pozitivni, vprašanje pa je, "ali teh odgovorov ne berejo že odločeni". Vprašanja so sicer izbrali med najpogostejšimi pomisleki in s pomočjo predlogov Sledilnika za covid-19. Odgovore bodo dopolnjevali, če se bo pokazalo, da koristijo in odpravljajo dvome. 

V nadaljevanju je pred vami izbor nekaterih vprašanj in odgovorov, ki so jih pripravili avtorji zbirke.

Ali je covid-19 res nevarnejši od običajne gripe?

Smrtnost zaradi covida-19 je odvisna od starosti, bolnikovih morebitnih osnovnih bolezni in kakovosti zdravstvene oskrbe ter se v povprečju giblje med 0,5 in 2 odstotkoma, pri starejših od 85 let celo prek 20 odstotkov. Smrtnost zaradi gripe je okrog desetkrat nižja, to je 0,1 odstotka. V Sloveniji je bilo do novembra 2021 več kot 5000 žrtev covida-19, kar pomeni že doslej 0,25 odstotka celotnega prebivalstva, vendar dobršen del ljudi še ni bil okužen oz. je zdaj zaščiten s cepljenjem.

Delež umrlih se bo sčasoma žal še povečal. Upoštevati moramo, da so preventivni ukrepi in cepljenje preprečili, da bi se okužba širila neovirano. Če bi se, bi bilo žrtev do zdaj že veliko več. Virus SARS-CoV-2 je dosti bolj prenosljiv od virusa gripe in epidemija covida-19 traja neprekinjeno že skoraj dve leti, medtem ko sezonska gripa običajno traja štiri mesece.

Ocenjujemo, da virus SARS-CoV-2 povzroči najmanj desetkrat večjo smrtnost od sezonske gripe, dolgoročnih posledic okužbe z virusom SARS-CoV-2 pa še ne poznamo.

Človeštvo se prvič srečuje s popolnoma novim povzročiteljem, virusom SARS-CoV-2, zato v populaciji žal ni na okužbo odpornih posameznikov. To pomeni, da je prav vsak izmed nas, ko se prvič sreča z virusom, zanj dovzeten.

Ali je covid-19 za otroke in mladostnike nevarna bolezen?

Drži, da otroci bolj redko zbolijo za covidom-19 in je pri njih najhujših zapletov in smrti relativno malo. Toda covid-19 za otroke in mladostnike ni nenevarna bolezen. 

Poročilo Ameriške akademije za pediatrijo in Združenja otroških bolnišnic, objavljeno aprila 2021, kaže, da jih je bilo do takrat v ZDA dokazano okuženih več kot 3,6 milijona. Število tedenskih hospitalizacij otrok in mladostnikov se je v ZDA od konca junija do sredine avgusta 2021 povečalo za skoraj petkrat, kar sovpada s povečanim kroženjem zelo prenosljive različice SARS-CoV-2 delta. Stopnje hospitalizacije so bile desetkrat višje med necepljenimi kot pa med popolnoma cepljenimi mladostniki. 

V Sloveniji je bilo do novembra 2021 hospitaliziranih več kot 40 otrok, nekateri s precej hudim potekom, vendar ni nihče umrl. V ZDA je zaradi covida-19 do novembra 2021 umrlo 700 otrok, kar je uvrstilo covid-19 na deseto mesto vzroka smrti otrok.

Cepivo je bilo odobreno tudi za otroke, stare od pet do enajst let, in sicer v odmerku ene tretjine odmerka za odrasle. Pri najstnikih so ob cepljenju opazili zelo redek pojav prehodnega miokarditisa, vendar je ob okužbi z virusom miokarditis klinično težji in pogostejši. 

Po podatkih ameriškega CDC je miokarditis po okužbi z virusom otrok, mlajših od 16 let, kar tridesetkrat pogostejši kot po cepljenju. Niti en otrok ni umrl zaradi cepljenja; do začetka novembra se jih cepilo 360.000, v prvih treh tednih novembra pa so bili v ZDA cepljeni že trije milijoni otrok, mlajših od 12 let. Ena od posledic covida-19 pri otrocih je sicer redek, vendar zelo nevaren MIS-C (večorganski vnetni sindrom pri otrocih), ki nastopi od dva do šest tednov po okužbi in je življenjsko ogrožajoča bolezen z okvaro krvnih žil, srca in sistemskim vnetjem, ki zahteva intenzivno bolnišnično oskrbo. 

Ali maske zaščitijo in ali je njihovo nošenje škodljivo? Ali maske lahko filtrirajo tako majhne delce, kot so virusi?

Maske predstavljajo zelo pomemben element zaščite, saj zmanjšujejo število kapljic, ki jih okuženi izloči v zrak, pa tudi število kapljic, ki jih vdihnemo. Z uporabo mask se zato zmanjša količina virusa, ki ga vnesemo v dihala, kar pomembno vpliva na potek bolezni.

Maske ne povzročijo zastajanja ogljikovega dioksida. Maske so morda neprijetne, niso pa škodljive. Zdravniki in drugo medicinsko osebje že desetletja neprestano uporablja maske pri dolgotrajnih operacijah, ko je treba zagotoviti sterilnost. Maske zmanjšujejo količino virusa v kapljicah, ki jih izdihamo, in tudi količino virusa, ki jo vdihnemo. Količina vdihanega virusa pomembno vpliva na to, ali/in kako hudo bomo zboleli. Če je količina manjša, se naše telo, sploh če smo cepljeni, z njo lažje spopade. Morda pa se z masko okužbi celo izognemo. 

 Ali cepiva res vsebujejo čipe, s katerimi nam sledijo ali nas kontrolirajo? Ali cepiva vsebujejo grafenov oksid, so magnetna?

Tako majhnih čipov, ki bi šli skozi tanko injekcijsko iglo, ne poznamo, poleg tega bi čipi morali vsebovati vir energije. Analiza cepiv v več neodvisnih laboratorijih z elektronskim mikroskopom je pokazala, da cepiva vsebujejo lipidne kroglice z vgrajeno molekulo RNK, tako kot je navedeno v opisu proizvajalca.

Grafenovega oksida ni v nobenih cepivih in ga tudi niso zaznali, čeprav bi ga lahko z elektronskim mikroskopom.

Cepiva niso magnetna, kar lahko tudi sami preverite z magnetom na roki, v katero ste bili cepljeni, ter na drugi strani na očiščeni in osušeni koži.

Ali gre pri tehnologiji mRNK in vektorskih cepiv za gensko terapijo?

Cepljenje s cepivi mRNK ni genska terapija. Pri genski terapiji se v celice vnese gen, da bi trajno spremenili njihove funkcije. Cepiva mRNK pa vnesejo v celice samo informacijske molekule mRNK, ki imajo drugačno sestavo kot naši geni, in samo krajši čas, do dveh tednov, ostanejo v celicah, nato pa se razgradijo. Pri tem mRNA ne gre v jedro celice, ampak ostane v citoplazmi. Tudi informacija, ki jo vnesemo v celice z vektorskimi cepivi, ne obstane v celicah več kot nekaj tednov. Prav tako ne drži, da tehnologija cepiv mRNK in vektorskih cepiv pred pandemijo še ni bila uporabljena. Vektorsko cepivo proti eboli je bilo že prej celo odobreno za uporabo. Seveda pa nobenega cepiva doslej niso uporabili v tolikšnem obsegu, kajti odkar znamo pripraviti učinkovita cepiva, še nismo imeli takšne epidemije. Cepiva mRNK so bila prvič registrirana za covid-19, vendar na osnovi 15-letnih predhodnih kliničnih raziskav te vrste cepiv. 

Ali je res, da so cepljeni enako kužni kakor necepljeni?

Cepljeni imajo manjšo možnost za okužbo, če pa že zbolijo, so kužni krajši čas in tako okužijo manj ljudi, kar pomembno vpliva na epidemijo. Poleg tega le majhno število cepljenih potrebuje hospitalizacijo (navadno so to tisti posamezniki, ki zaradi predhodnih bolezni kljub cepljenju ne morejo razviti ustreznega imunskega odziva) in s tem zmanjšujejo breme za bolnišnice.

Statistične študije potrjujejo pozitiven učinek cepljenja na zaščito pred boleznijo. Površen pogled na število cepljenih v bolnišnicah lahko da napačen vtis, saj je delež cepljenih v bolnicah večji v državah z višjo stopnjo precepljenosti (če bi bili v 100 odstotkih cepljeni, bi bili v bolnišnicah le cepljeni), poleg tega pa je treba upoštevati, da je pri starejših, ki so cepljeni v večjem deležu, večja verjetnost za težji potek bolezni. Če torej ne upoštevamo starostnih skupin pacientov, se zdi napačno, da je učinkovitost zaščite zaradi cepiv manjša. Šele analiza po starostnih skupinah da pravilno oceno zaščite s cepljenjem, ki po svetu kaže več kot desetkrat manjše tveganje za hospitalizacijo.

Sem zdrav in imam dober imunski sistem; ali je vseeno dobro, da se cepim?

Mladost in odsotnost bolezni sta običajno povezani z blažjim potekom bolezni, vendar še ne razumemo dobro, kateri dejavniki vplivajo na potek bolezni. Obstajajo dedni dejavniki (npr. zmanjšan interferonski 1 odziv), ki povzročijo težji potek bolezni tudi pri mlajših, zanje pa posameznik ne ve in tudi na osnovi svojega dosedanjega zdravstvenega stanja ne more sklepati, da jih ima. Veliko mladih in zdravih ljudi, tudi športnikov, je žal prav tako zbolelo in so potrebovali kisik. Poznamo pa tudi več dejavnikov tveganja, ki povečujejo verjetnost težjega poteka bolezni in jih pri sebi lahko ocenimo – starost, debelost, sladkorna bolezen, imunske pomanjkljivosti, bolezni dihal, rak. Cepljenje znatno poveča zaščito pred okužbo in težjim potekom bolezni za vse, čeprav imajo zaradi večje ogroženosti tudi cepljeni starejši ljudje možnost težjega poteka bolezni kot mlajši.

Cepljen 75-letnik ima podobno verjetnost težjega poteka bolezni kot necepljen 50-letnik. Cepljenje pa ne nudi le zaščite posamezniku, temveč je dejanje solidarnosti, s katerim pomagamo zamejiti širjenje virusa in neobvladljiv pritisk na zdravstveni sistem.

Ali so koristi cepljenja res večje od posledic neželenih učinkov?

Resni neželeni učinki so zelo redki, en primer na 100.000 cepljenj, medtem ko okužba z virusom tisočkrat pogosteje privede do resnih posledic, zato so koristi cepljenja veliko večje od posledic neželenih učinkov. Cepivo posnema virusno okužbo brez razvoja bolezni. To omogoči, da se naš imunski sistem pripravi, da bo lahko nevtraliziral virus ob dejanski okužbi. Ob vnosu cepiva v telo se pojavi rahlo vnetje na mestu vnosa, kar je potrebno za aktivacijo imunskega odziva, zato nas na mesto vboda lahko boli. 

Naš imunski sistem prepozna protein bodice S, ki ga po cepljenju začnejo proizvajati naše celice na osnovi cepiva, kot tujek, zato se tvorijo obrambne celice (limfocite B). Te proizvajajo protitelesa, ki nevtralizirajo virus, ter obrambne celice (limfocite T), ki lahko uničijo okužene celice. Vsak človek ima nekoliko drugačno kombinacijo genov in predhodnih bolezenskih stanj, ki lahko povzročijo nekoliko različen odziv na cepljenje.

Večina prenese cepljenje brez omembe vredne reakcije, drugi z nekoliko močnejšo reakcijo. V primerjavi s cepivi proti gripi cepiva mRNK proti covidu-19 sprožijo močnejšo reakcijo. Pri mladostnikih so poročali o zelo redkem pojavu miokarditisa, ki pa je prehodne narave, medtem ko se precej pogosteje razvije zaradi okužbe z virusom.

Sem noseča/načrtujem nosečnost ali dojim. Naj se cepim proti covidu-19?

Nosečnice imajo večje tveganje za hujši potek bolezni ob okužbi z virusom SARS-CoV- 2, sploh če imajo pridružene bolezni (npr. povišan krvni tlak ali sladkorno bolezen), večje je tudi tveganje za zaplete v nosečnosti in prezgodnji porod. 

Zdravniška združenja po svetu zato priporočajo cepljenje proti covidu-19 nosečnicam in doječim materam s cepivi mRNK, za katera je na voljo veliko podatkov o varnosti in učinkovitosti. Ta cepiva niso živa in se v organizmu ne množijo. Ni dokazov, da bi pri nosečnicah delovala drugače kot pri ostali populaciji. Tudi pri zgodnjem vrednotenju varnosti cepiv na živalih niso zaznali vplivov na plod ali plodnost. Po cepljenju so v materinem mleku in popkovnični krvi prisotna protitelesa proti virusu SARS-CoV-2, ki dojenčku in plodu nudijo posredno zaščito pred covidom-19.

Kako to, da sem vseeno zbolel/-a, čeprav sem cepljen/-a?

Poznamo osnovno in idealno zaščito s cepljenjem. Idealna zaščita prepreči, da bi posameznik zbolel, osnovna zaščita pa pomeni, da sicer kljub cepljenju lahko zbolimo, a bo potek bolezni bistveno krajši in lažji ter se ne bo razvila težja oblika bolezni. 

Nobeno cepivo doslej ni bilo stoodstotno učinkovito, ker se ljudje razlikujemo in se pri nekaterih posameznikih imunski sistem slabše odzove na cepljenje, še posebej pri starejših in ljudeh z imunskimi pomanjkljivostmi. Poleg tega količina protiteles v krvnem obtoku čez nekaj mesecev pade, s čimer se zmanjša sposobnost, da bi takoj ob okužbi nevtralizirali virus in se zaščitili pred okužbo. Ob cepljenju se tvorijo dolgožive spominske B-celice; te proizvajajo protitelesa, ki nevtralizirajo virus dolgo časa po tem, ko v našem telesu ni več sestavin cepiva. 

Ob okužbi se te spominske celice začnejo razmnoževati in proizvajati protitelesa, kar pa zahteva določen čas in omogoča zaščito pred hujšim potekom bolezni. Različica virusa delta se razmnožuje hitreje od izvorne različice virusa, zato je potrebna višja koncentracija protiteles, da prepreči razvoj bolezni. 

Zato je koristen tretji, dodaten oziroma poživitveni odmerek cepiva, ki znova poveča zaščito pred boleznijo. Tudi tisti, ki so bili cepljeni samo z dvema odmerkoma cepiva, so dobro zaščiteni pred hujšim potekom bolezni, vendar vse več držav obravnava tri odmerke kot polno zaščito.

Covid sem že prebolel/-a. Zakaj bi se cepil/-a?

Prebolelost zagotavlja določeno stopnjo zaščite pred ponovno okužbo, vendar se lahko stopnja zaščite med prebolelimi zelo razlikuje: nekateri imajo odlično, drugi slabšo zaščito. Rezultati so pokazali, da raven zaščite pred ponovno okužbo precej pade v šestih mesecih, še posebej pri okužbi z različico delta.

Izkazalo se je tudi, da so ljudje, cepljeni z dvema odmerkoma cepiva mRNK, bolje zaščiteni kot prebolevniki. Ugotovili so, da dodatno cepljenje prebolevnikom omogoča najboljšo in dolgotrajno, tako imenovano hibridno zaščito, zato prebolevnikom priporočamo cepljenje najpozneje šest mesecev po okužbi.

Celoten dokument z vsemi vprašanji in odgovori je dostopen tukaj.