Za 300 rastlin iz botaničnega vrta bodo našli nadomestne prostore

Po našem poročanju, da bodo v ljubljanskem botaničnem vrtu porušili rastlinjak, so nam danes z ljubljanske biotehnične fakultete, katere del je tudi botanični vrt, sporočili, da so "skupaj našli rešitev in bomo poiskali nadomestne prostore za zimovanje mediteranskih rastlin".

Nacionalni inštitut za biologijo namreč pričenja graditi nove prostore Biotehnološkega stičišča, deloma tudi na mestu, kjer ima botanični vrt svoj rastlinjak. Ta je namenjen predvsem prezimovanju mediteranskih rastlin, zgrajen pa je bil kot vhodni objekt novega botaničnega vrta. Fakulteta in inštitut sta leta 2015 podpisala pogodbo za ureditev odnosov v zvezi s stičiščem.

Botanični vrt bo tako že to jesen prevzel v uporabo rastlinjak, ki ga je Nacionalni inštitut za biologijo zgradil v letu 2015 za potrebe raziskav enot, ki se ukvarjajo z varstvom rastlin. Po končani investiciji ga namreč zaradi pridobitve ustrezne kvadrature novih prostorov ne bodo več potrebovali.

Na biotehniški fakulteti so se danes dogovorili, da bodo za letošnje leto našli primerne lokacije za prezimovanje mediteranskih rastlin. Te bo vodstvo botaničnega vrta poiskalo skupaj z novoizvoljenim vodjem oddelka za biologijo na fakulteti Petrom Trontljem, ki bo novo dolžnost od svojega predhodnika uradno prevzel 1. oktobra, so pojasnili na fakulteti. Najprej bodo pregledali morebitne primerne lokacije znotraj fakultete, nato pa še po ostalih članicah ljubljanske univerze.

Botanični vrt je enota oddelka za biologijo biotehniške fakultete in ima kot najstarejša delujoča akademska ustanova v državi posebno mesto na univerzi in fakulteti. Ob njegovi 210 letnici so to vlogo tudi posebej izpostavili. Tedaj so poudarili, da ekonomski in sistemski položaj vrta nista ustrezna, kar se je posebej izkazalo v letošnji krizi ob epidemiji. Prav zato sta se vodstvi univerze in fakultete zelo resno lotili reševanja statusa botaničnega vrta v dolgoročnem smislu.

Po daljšem obdobju so se rektor ljubljanske univerze Igor Papič, dekan Emil Erjavec in vodstvo vrta intenzivno pogovarjali o dolgoročnem urejanju položaja vrta, ne samo z organizacijskega vidika znotraj univerze, temveč tudi z vidika dodatnega financiranja prek ministrstev oziroma z različnimi resorji vlade. Na fakulteti verjamejo, da bodo v doglednem času lahko oblikovali skupne rešitve, ki bodo omogočile trajnostno upravljanje in nadaljnji obstoj vrta, so zapisali.

Vloga vrta je namreč večnamenska in sega preko šolstva, znanosti, tudi na področje kulture, okolja in kmetijstva. Poudarili so, da ima vrt status kulturnega spomenika in naravne vrednote, njegov status pa bi lahko zaokrožil poseben odlok vlade, ki bi zajel vse vloge in dejavnosti ter sistemsko poskrbel za njegovo dolgoročno upravljanje, tudi z oblikovanjem posebnega večdeležniškega strokovnega sveta.

Papič in Erjavec sta ob 210-letnici sprožila tudi idejo o širitvi botaničnega vrta na lokaciji pod Rožnikom za Biotehnološkim stičiščem. Ideja je dobro sprejeta, zahtevala pa bo veliko naporov in aktivnosti vseh vpletenih, pa tudi vzajemnega razumevanja vloge lepega in rastlin v sodobni družbi, so spomnili na fakulteti. Izpostavili so še, da so bila v tem letu za delovanje botaničnega vrta že odobrena dodatna sredstva za financiranje kadrov.