Kot je ob razglasitvi nagrajencev utemeljila žirija za Nobelove nagrade, gre za "prelomno odkritje ". Letošnja dobitnika Nobelove nagrade David Julius in Ardem Patapoutian sta omogočila razumevanje, kako lahko toplota, mraz in mehanska sila sprožijo živčne impulze, ki omogočajo zaznavanje in prilagajanje svetu, so med drugim utemeljili.
David Julius je uporabil kapsaicin, aktivno sestavino v čiliju, ki povzroča pekoč občutek, s katero je identificiral senzor v živčnih končičih kože, ki se odziva na toploto. Ardem Patapoutian pa je s pomočjo celic, občutljivimi za pritisk, odkril nov razred senzorjev, ki se odzivajo na mehanske dražljaje v koži in notranjih organih. Ta prebojna odkritja so sprožila intenzivne raziskovalne dejavnosti, ki so pripomogle k razumevanju, kako naš živčni sistem zaznava toploto, mraz in mehanske dražljaje, so utemeljili na inštitutu Karolinska: "Nagrajenca sta odkrila kritične manjkajoče člene v našem razumevanju zapletenega medsebojnega delovanja med čutili in okoljem."
"Razjasnila sta ključni korak, kako točno oziroma s pomočjo katerih ionskih kanalov se mehansko draženje ali sprememba temperature prevede v električni signal, ki po živčnem vlaknu potuje v možgane," pa je njuno odkritje pojasnil vodja inštituta za fiziologijo na mariborski medicinski fakulteti Andraž Stožer. Zaradi njunega odkritja lahko denimo znanstveniki bolje razumejo, kako zaužitje čilija v možganih izzove signale za občutek vročine, čeprav čili ni vroč, ali pa zakaj mentol hladi, je na konkretnem primeru razložil profesor.
Po tem sistemu delujejo denimo mazila za lajšanje bolečin. "Ta vsebujejo substance, ki vzbujajo občutek hladnega, in to na ravni hrbtenjače zapira vstop bolečinskim dražljajem," je povedal Stožer. "Takšna mazila ljudje verjetno uporabljajo že tisočletja, omenjena nagrajenca pa sta razložila, kako delujejo. Na podlagi tega se bo mogoče dalo razviti bolj specifične, morda še močnejše substance, ki bodo še učinkovitejše," je dodal.
Stožer je bil sicer presenečen, da so to nagrado podelili že zdaj. "Kajti tako za mehanorecepcijo, torej zaznavanje dotika, vibracij in tako naprej, kot za termorecepcijo, torej zaznavanje toplega in hladnega, je še veliko neznanega. Na tem področju se odvija še veliko raziskav in s tem, ko so jima podelili Nobelovo nagrado, so že v tem trenutku spregledali kar nekaj ljudi. Slaba novica je, da v naslednjih letih za to področje verjetno ne bo nobene Nobelove nagrade več," je še dejal.
'Oba sta bila zelo, zelo vesela'
Sekretar inštituta Thomas Perlmann je danes ob objavi imen letošnjih nagrajencev dejal, da sta bila, ko so ju končno le priklicali po telefonu, oba presenečena in "zelo, zelo vesela". Odbor inštituta je imel namreč nekaj težav pri navezovanju stika z obema znanstvenikoma. To mu je naposled uspelo s pomočjo njunih sorodnikov.
Ardem Patapoutian je po tem, ko so ga obvestili, da je dobitnik Nobelove nagrade za medicino, novinarsko konferenco v Stockholmu, na kateri so razglasili letošnja dobitnika Nobelove nagrade v fiziologiji ali medicini, spremljal v postelji s sinom Luco, je sklad za Nobelove nagrade objavil na družbenih omrežjih.
Patapoutian se je rodil leta 1967 v libanonski prestolnici Bejrut in kot najstnik prišel v ZDA. Po doktoratu na Kalifornijskem tehnološkem inštitutu (CalTech) leta 1996 je odšel na univerzo v San Franciscu v Kaliforniji. Od leta 2000 raziskuje na medicinskem inštitutu Scripps Research v La Jolli v Kaliforniji, na katerem je tudi zaposlen kot profesor. Od leta 2014 raziskuje tudi na raziskovalnem medicinskem inštitutu Howarda Hughsa.
'Mislil sem, da je potegavščina'
David Julius, ki je leta 2019 prejel tri milijone ameriških dolarjev vredno Nagrado za preboj za biologijo, je dejal, da je bil presenečen, ko je zgodaj zjutraj prejel klic Nobelovega odbora. "V resnici ne pričakuješ, da se bo kaj takega zgodilo (...). Mislil sem, da je potegavščina," je dejal nagrajenec.
Sklad za Nobelove nagrade je na družbenih omrežjih objavil fotografijo Juliusa in njegove soproge Holly Ingraham, kako sta novico o nagradi proslavila s skodelico jutranje kave.
Julius se je rodil leta 1955 v Brooklynu v New Yorku. Po koncu srednje šole se je vpisal na sloviti Tehnološki inštitut Massachusettsa. Najprej je nameraval študirati medicino, a ga je delo v laboratoriju tako zelo pritegnilo, da je leta 1984 doktoriral iz biologije na Univerzi Berkeley. Sledila je nekajletna vrnitev v rodni New York, na univerzo Columbia, nato je leta 1990 odšel na univerzo v San Franciscu (UCSF), na kateri je sedaj profesor in ima lasten laboratorij, ki je poimenovan po njem. Poročen je s sodelavko Holly Ingraham.
Njegovo delo po besedah direktorja UCSF Sama Hawgooda uteleša kreativnost, znanstveno natančnost in pogum, ki je potreben za presenetljiva odkritja in reševanje še nerešenih ugank biologije.
Z objavo letošnjega dobitnika Nobelove nagrade za medicino se je začel teden objave letošnjih Nobelovih nagrajencev. V torek sledi objava letošnjega Nobelovega nagrajenca za fiziko, v naslednji dnevih sledijo kemija, književnost in mir. V ponedeljek sledi še razglasitev Nobelove nagrade za ekonomijo.
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.