Kariko in Weissman sta s svojim delom prispevala k razvoju cepiv brez primere v času "ene največjih groženj zdravju ljudi v novejši dobi", je inštitut poudaril ob razglasitvi dobitnikov v švedski prestolnici.

Kariko je nato za švedske medije povedala, da se je ob zmagi počutila neverjetno in da se ob tem dosežku spominja svoje preminule mame, ki je vedno verjela v njeno delo in spremljala Nobelove nagrade. "Poslušala je, ko še nisem bila niti profesorica, in govorila: 'Morda bo izrečeno tudi tvoje ime'. Samo smejala sem se," je dodala.
Generalni sekretar Nobelovega odbora Thomas Perlmann je poudaril, da je Kariko ostala predana, čeprav so bile njene raziskave deležne skepse, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Gre za izjemno in nenavadno znanstvenico, ki je bila zelo navdušena nad idejo o mRNK in njeni uporabi," je dejal.
Tudi Weissmann je povedal, da težko verjame, da je za svoje delo prejel prestižno nagrado. "To mi je najprej povedala Katalin, saj so najprej poklicali njo in niso imeli moje številke. Sprva smo mislili, da se kdo norčuje iz nas," je dodal.
Jerala: Ta tehnologija ima potencial tudi na področju bojev proti morebitnim novim virusom
Vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu je za STA pojasnil, da sta nagrajenca odkrila, da lahko z uporabo določenih modifikacij nukleotidov, ki sestavljajo mRNK, bistveno zmanjšajo vnetni odziv ob vnosu v celico, kar je omogočilo razvoj in napredek cepiv. Jerala njuna odkritja označuje kot pomemben kamenček v mozaiku razvoja te tehnologije.
Cepiva mRNK za razliko od vektorskih cepiv ne vsebujejo oslabljenih virusov, pač pa nosijo delček genskega zapisa virusa, ki vsebuje zapis za specifičen antigen. Telesne celice nato s pomočjo tega genskega zapisa proizvedejo antigen, ki v telesu izzove imunski odziv, na svoji spletni strani navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Prednost tega pristopa je relativna enostavnost obsežne proizvodnje cepiva.

Kot je pojasnil Jerala, je bil ključni znanstveni članek, na podlagi katerega sta bila izbrana, objavljen že leta 2005. Pomen mRNK tehnologij za javno zdravje pa je najbolj prišel do izraza med pandemijo covida-19, ko so znanstveniki uspešno razvili več različic cepiv, ki v veliki meri varujejo pred hujšim potekom bolezni ob okužbi z virusom sars-cov-2.
Med pandemijo se je izkazalo, da je s pomočjo mRNK tehnologije možno hitro pripraviti in prilagajati cepiva. Kot izpostavlja Jerala, pa ima ta tehnologija potencial tudi na področju bojev proti morebitnim novim virusom, po drugi strani pa preizkušajo rabo mRNK cepiv pri rakavih bolnikih.
"Predvsem je pomembno, da bomo dobili cepiva proti boleznim, za katere jih doslej še nismo imeli, in predvsem tudi to, da bodo hitreje dostopna," je še dodal.
"Gre za primer koristne uporabe znanosti"
Kariko in Weissman so mediji v preteklih letih že navajali med favoriti za Nobelovo nagrado za medicino, a ju je ta čast doletela šele letos. Po besedah Jerale to še zdaleč ni nenavadno, saj so številni nobelovci bili za svoje delo nagrajeni tudi desetletje ali več po njihovih odkritjih.
Jerala pomen izbire žirije vidi v tem, da gre za primer koristne uporabe znanosti. To razume tudi kot spodbudo za nadaljnje raziskave, "zato da se pripravimo tudi na eventualne druge pandemije, ki bodo lahko mogoče povzročile še hujše posledice, kot je bila ta s covidom-19," je povedal slovenski strokovnjak.
Kot je poudaril, je inštitut seveda omejen pri tem, koliko nagrajencev lahko izbere, ti pa predstavljajo le del zgodbe. Razvoj mRNK cepiv namreč poteka že več desetletij.
Vsaka nagrada prinaša nekaj več kot 900.000 evrov
Lani je nagrado dobil švedski genetik Svante Pääbo za odkritja v povezavi z genomi izumrlih praljudi in evolucije človeka.
V torek bo razglasitev dobitnikov nagrade za fiziko, v sredo za kemijo, za literaturo v četrtek in v petek še za mir. Dobitniki nagrade za ekonomijo, edine nagrade, ki je v svoji oporoki leta 1895 ni zapisal Alfred Nobel osebno, bodo razglašeni v ponedeljek, 9. oktobra.
Podelitev nagrad poteka vsako leto 10. decembra v Oslu in Stockholmu, na obletnico smrti Nobela, ki je preminil leta 1896.
Vsaka nagrada prinaša 11 milijonov švedskih kron oziroma nekaj več kot 900.000 evrov. Ker sta nagrajenca na področju medicine dva, si bosta znesek enakomerno razdelila.
KOMENTARJI (242)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.