Norveški odbor za Nobelovo nagrado je sporočil, da je za letošnjo Nobelovo nagrado za mir prejel 305 nominacij, kar je najmanj v zadnjih štirih letih. Med temi nominacijami je 212 posameznikov in 93 organizacij.
Lansko leto je odbor v Oslu prejel 343 predlogov. "Že osem let zapored je število kandidatov preseglo številko 300. Trenutni rekord 376 kandidatov je bil dosežen leta 2016," je navedeno v objavi odbora.

Kdo vse je imenovan?
Standardni postopek je, da se imena nominirancev uradno objavijo še 50 let po nominacijah. Vendar pa lahko tisti, ki so upravičeni do nominacije, razkrijejo ime osebe ali organizacije, ki so jo predlagali. Tako kot lani je tudi letos večina do zdaj razkritih nominirancev povezana z vojno v Ukrajini ali pa gre za nasprotnike ruskega predsednika Vladimirja Putina, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Med njimi so ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, njegov turški kolega Recep Tayyip Erdogan, prvi mož Nata Jens Stoltenberg, zaprti ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni, novinar in vodja nevladne organizacije Odprta Rusija Vladimir Kara-Murza, švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg, iranska aktivistka Masih Alinejad in njeno gibanje proti hidžabu ter rusko prodemokratično gibanje Vesna.
Številna do sedaj javno razkrita imena so bila vpletena v vojno v Ukrajini ali so vključevala nasprotnike ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je leta 2021 bil tudi sam nominiran.
Putina je za Nobelovo nagrado za mir nominirala Mednarodna akademija za duhovno enotnost in sodelovanje narodov sveta. Bil je nominiran zaradi svojih prizadevanj pri posredovanju za nevojaško rešitev za sirsko vlado zaradi uporabe kemičnega orožja. Putin je namreč preprečil vojaško posredovanje v Siriji s pogajanji o miroljubni rešitvi, Sirija pa je prostovoljno predala orožje. Putinov uspeh je izhajal iz tesnih odnosov, ki jih ima s sirskim predsednikom Bašarjem al Asadom. Putin naj bi Asada prepričal, da se odpove kemičnemu orožju in se tako izogne mednarodnemu konfliktu.
Skupina je nominacijo argumentirala z dejstvom, da je Barack Obama leta 2009 prejel nagrado za mir, leta 2013 pa grozil z napadom na Sirijo.
Med nominiranci naj bi bili tudi kitajski in hongkonški prodemokratični aktivisti, kot so Čov Hang-tung, Peng Lifa in skupina Uyghur Tribunal ter mjanmarski veleposlanik pri ZN Kyaw Moe Tun in koalicija NUCC, ki se bori proti mjanmarski hunti.
Med kandidati naj bi bila tudi Maggie Gobran, aktivistka, ki pomaga revnim v kairskih slumih.
Zmagovalec bo razglašen v začetku oktobra, nagrada pa bo podeljena 10. decembra, na dan obletnice smrti izumitelja dinamita Alfreda Nobela. Lani so nagrado dobile ruska skupina za človekove pravice Memorial, ukrajinski Center za državljanske svoboščine in zaprti beloruski zagovornik pravic Ales Bjaljatski zaradi svojih javnih pozivov h končanju vojne v Ukrajini.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.