Škodljivi lepotni ideali, masovno oglaševanje in slab zgled odraslih najbolj negativno vplivajo prav na otroke. Ti namreč hrano fiziološko drugače sprejemajo kot odrasli, zato vse negativne razvade nanje veliko močneje vplivajo, je na današnji okrogli mizi o prehrani, gibanju in samopodobi izpostavil Tadej Battelino s Pediatrične klinike v Ljubljani. V današnji družbi je hud problem propagiranje izključitvenih diet - v to skupino je Battelino vključil tudi vegetarijanstvo. Tovrstne diete namreč pogosto vodijo v motne hranjenja, kot so anoreksija in bulimija. Opozoril je še, da se je meja pojavljanja anoreksije pri deklicah spustila z dvanajst na devet let starosti.
Države, kjer hrano obravnavajo kot visoko kulturni dogodek, nimajo težav z debelostjo in boleznimi, ki jih debelost prinaša. To kaže, da je pravilen odnos do hrane veliko bolj zdrav kot pa izključevanje določenih škodljivih živil. Kot primer države s pravilno kulturo hranjenja je Batellino navedel Francijo, kjer po njegovih besedah kljub gurmanski nacionalni kuhinji nimajo težav z debelostjo prebivalstva.
Slovenci se ne gibljemo dovolj
Udeleženci okrogle mize so opozorili na problem pomanjkanja telesne aktivnosti Slovencev. Ljudi, najbolj otroke, bi bilo treba naučiti, da je fizična aktivnost nujna za zdravje. Le z zadostno fizično aktivnostjo lahko namreč človek dnevno zaužije tolikšno količino hrane, da z njo dobi vse nujno potrebne snovi (vitamini, minerali ...), ne da bi se ob tem redil. Battelino pa je opozoril na zmotno prepričanje javnosti o tem, da so slovenski otroci predebeli. Debelost namreč pri slovenskih otrocih in mladostnikih ni težava, je še opozoril.
Raziskava o prehrambenih navadah v Sloveniji
Rezultate raziskave o prehranskih navadah mladostnikov v Sloveniji je predstavila Eva Stergar z IVZ. Raziskavo Obnašanje v zvezi z zdravjem v šolskem obdobju so pri inštitutu opravili v okviru mednarodne raziskave Health Behaviour in School-Aged Children, ki v Evropi in severni Ameriki poteka že od leta 1983. Rezultati raziskave, opravljene leta 2002, kažejo, da tretjina mladostnikov (30 odstotkov fantov oziroma 38 odstotkov deklet) vsak dan odhaja v šolo brez zajtrka, redno pa zajtrkuje le 42 odstotkov fantov oziroma 37 odstotkov deklet. Med tednom kosi okoli 80 odstotkov mladih, rezultati pa kažejo na to, da se hrani pogosteje odrekajo dekleta - ta najpogosteje izpuščajo zajtrk in večerjo. Dobrih 91 odstotkov otrok nikoli ne gre spat lačnih, še kaže raziskava, zaskrbljujoče pa je, da dober odstotek otrok vedno ali pogosto odhaja spat lačnih, ker doma ni dovolj hrane.
Mnogo otrok pa negativno gleda na svojo podobo, še kažejo rezultati omenjene raziskave. Posledica tega je velika razširjenost raznih diet ter drugih načinov nadzora telesne teže, v raziskavi je namreč 14 odstotkov mladih odgovorilo, da so na dieti, več kot četrtina pa jih je menila, da bi morala shujšati. To po mnenju Stergarjeve kaže na to, da je zveza med telesno podobo in izvajanjem najrazličnejših diet statistično značilna.
