Ukrajina na robu katastrofe: 'To ni grožnja, to je dejansko vojna napoved moji državi'

Potem ko je ruski parlament v soboto dal zeleno luč predsedniku Vladimirju Putinu za uporabo vojske v Ukrajini, je začasni ukrajinski predsednik Aleksander Turčinov sporočil, da je ukrajinska vojska v stanju pripravljenosti. Ukrajinski svet za nacionalno varnost pa je danes ukazal tudi splošno mobilizacijo.

Vodja sveta za nacionalno varnost Andrej Parubij je pojasnil, da so ministrstvu za obrambo ukazali vpoklic rezervistov oziroma "vseh, ki jih vojska v tem trenutku potrebuje, da bi zagotovili varnost in ozemeljsko celovitost Ukrajine".

Po poročanju ruske agencije Itar-Tass pa so se številni ukrajinski vojaki na Krimu uprli povelju iz Kijeva in dezertirali. Nekatere enote naj bi prešle na stran "krimskih samoobrambnih sil". Tudi poveljnik ukrajinske mornarice Denis Berezovski, ki ga je v soboto na položaj imenoval Turčinov, je danes presenetljivo zamenjal stran in prisegel zvestobo proruskim oblastem na Krimu. Gre za veliko presenečenje, novoimenovani proruski premier Krima Sergej Aksjonov, ki ga nove oblasti v Kijevu ne priznavajo, pa je dejal, da gre za "zgodovinski dogodek".

'Mednarodni opazovalci bi ZDA razočarali, Rusija ima podporo na Krimu'

Potem ko je ameriška veleposlanica pri ZN Samantha Power v soboto pozvala k napotitvi mednarodnih opazovalcev v Ukrajino, je vodja zunanjepolitičnega odbora ruske dume Aleksej Puškov ocenil, da bi mednarodni opazovalci razočarali ZDA, ko bi videli, kako velika je podpora Rusiji med lokalnimi prebivalci na Krimu.

Agencija Itar-Tass pa je objavila vest, da se je v Rusijo od začetka tega leta zateklo 675.000 prebivalcev Ukrajine. "Če se bo ta kaos v Ukrajini nadaljeval, se bo v ruske obmejne regije strnilo več sto tisoč beguncev," naj bi poročale ruske mejne enote, ki so izpostavile "jasne dokaze prihajajoče humanitarne katastrofe".

Policija v Moskvi razgnala protivojne protestnike

V Moskvi se je danes zbralo več sto protestnikov proti ruskemu vojaškemu posredovanju v Ukrajini. Protestniki so se zbrali blizu obrambnega ministrstva, pa tudi na trgu Manežnaja blizu Kremlja in Rdečega trga. Policija je protestnike pregnala z obeh prizorišč. Po navedbah organizacije Ovdinfo, ki spremlja aretacije na demonstracijah, je bilo skupno prijetih 352 protestnikov. Policija je na drugi strani navedla precej nižjo številko – 50 protestnikov.

Je pa policija na drugi strani dovolila zborovanje v podporo Putinu in odločitvi za posredovanje v Ukrajini. Na shodu v Moskvi, na katerega je pozvala Putinova stranka Enotna Rusija, se je zbralo več kot 20.000 ljudi, okoli 15.000 ljudi zbralo tudi v Sankt Peterburgu. V Moskvi so zaradi shoda ustavili celo promet po najbolj prometnih cestah v središču. Ljudje so mahali z ruskimi zastavami in zraven vzklikali slogane, kot so "bravo Putin". "Želimo podpreti brate v Ukrajini v času težav. Podpreti želimo vse, ki govorijo ruski jezik, ne glede na njihovo nacionalnost," je dejal eden od organizatorjev Andrej Boharov.

Medvedjev trdi, da bi odgovornost  za uporabo sile nosila Ukrajina, Jacenjuk pa, da je Rusija Ukrajini napovedala vojno

Ruski premier Dmitrij Medvedjev je v sobotnem telefonskem pogovoru z ukrajinskim premierjem Arsenijem Jacenjukom poudaril, da je odgovornost za morebitno uporabo sile na Krimu na Ukrajini. Medvedjev je dejal, da je interes Rusije ohraniti stabilne in prijateljske odnose z Ukrajino.

Jacenjuk je po pogovoru menil, da Moskva ne bo sprožila vojaške ofenzive, saj bi to pomenilo vojno in konec vseh odnosov med državama. A nato je Jacenjuk opozoril, da je Ukrajina "na robu katastrofe", Rusijo je obtožil, da je Ukrajini napovedala vojno. "To je rdeč alarm. To ni grožnja, to je dejansko vojna napoved moji državi," je dejal.

Obama in Putin sta se pogovarjala uro in pol

Ameriški predsednik Barack Obama je v soboto poklical ruskega kolega Putina. O razmerah v Ukrajini sta se pogovarjala kar uro in pol. Obama je Putina opozoril, da bo Rusija zaradi zasedbe ukrajinskega ozemlja trpela posledice. Dal mu je jasno vedeti, da ZDA njegove poteze obsojajo. Putina je pozval. naj umakne vojsko nazaj v oporišča na Krimu in ne stori kaj podobnega drugje po Ukrajini. ZDA priznavajo globoke zgodovinske in kulturne vezi Rusije z Ukrajino in potrebo po zaščiti pravic ruske manjšine. "Če Rusijo skrbi položaj manjšine v Ukrajini, je primerna pot za to miren dialog z ukrajinsko vlado in z mednarodnimi opazovalci pod nadzorom VS ZN ali OVSE," je sporočila Bela hiša.

Putin je Obami odgovoril, da na ukrajinskem ozemlju obstaja resna nevarnost za Ruse. Dejal mu je, da ima Moskva pravico braniti svoje interese in interese Rusov v Ukrajini.

ZDA s svojimi zaveznicami še vedno razpravljajo, kako ukrepati. Za zdaj so ZDA prekinile priprave na udeležbo na vrhu G8 junija v Sočiju. "Ruske kršitve mednarodnega prava bodo vodile v večjo politično in gospodarsko osamo," je zagrozil Obama in napovedal posvetovanja z zavezniki ter IMF o bistvenem paketu pomoči ukrajinski vladi. Ostro sporočilo, da ustavljajo vsa pripravljalna pogajanja na vrh, so Putinu poslale tudi Velika Britanija, Francija in Kanada.

"Če Rusija želi biti država G8, se mora obnašati kot država G8," je dejal ameriški državni sekretar John Kerry. "Putin ne bo imel vrha G8 v Sočiju, lahko da tudi ne bo več v G8, če se bo to nadaljevalo. Lahko ga bo doletela zamrznitev premoženja ruskih podjetij, ameriška podjetja bi se lahko umaknila, lahko se mu podre še cel kup stvari," je še dodal. Ima pa Rusija po njegovih besedah še vedno na voljo možnost zmanjšanja napetosti z Ukrajino in Washington jo bo podprl pri vsakem takem poskusu.

Ruski veleposlanik se je branil pred kritikami

O dogajanju v Ukrajini je beseda tekla tudi v Varnostnem svetu (VS) Združenih narodov (ZN). Na izredni javni seji je ruski veleposlanik Vitalij Čurkin sam moral braniti svojo državo, medtem ko so kritike s strani veleposlanikov Ukrajine, ZDA, Velike Britanije in Francije kar deževale.

Ukrajinski veleposlanik Jurij Sergejev, ki se je pred tednom dni iz lojalista nekdanjega predsednika Ukrajine Viktorja Janukoviča čez noč spremenil v enega najostrejših kritikov, je Rusijo denimo obtožil kršitve ozemeljske celovitosti države, vojaške invazije in in okupacije ključnih točk na polotoku Krim s 15.000 vojaki.

Čurkin pa je razlagal, da so nove oblasti v Kijevu začele s koraki za destabilizacijo lokalnih oblasti na Krimu in Rusija se je odločila zaščititi prebivalstvo. Svoj nastop je porabil za vrsto vprašanj v smislu "zakaj je bilo tega treba" in navedel nasilje po legitimni odločitvi Janukovičeve vlade, da zavrne sporazum z EU.

Nato je zunanje ministre EU, ki so pred tednom dni posredovali med Janukovičem in tedanjo opozicijo, obtožil vzpodbujanja nemirov in kršitve sporazuma 21. februarja, ki je predvideval, da Janukovič ostane na oblasti do predčasnih volitev decembra letos. Francoski veleposlanik Gerard Araud ga je prijazno opomnil, da se sklicuje na sporazum, ga Rusija ni hotela podpisati.

Nato obsoja Rusijo

Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je po današnjem kriznem sestanku v Bruslju sporočil, da zavezništvo stoji ob strani svoji partnerici Ukrajini ter da predstavlja vojaško posredovanje ruskih sil v Ukrajini kršitev mednarodnega prava. Kot je dodal, se zavzemajo za napotitev opazovalcev v Ukrajino.

Severnoatlantski svet je v sporočilu za javnost obsodil "vojaško stopnjevanje napetosti na Krimu s strani Rusije" ter izrazil resno zaskrbljenost zaradi odobritve delovanja ruskih oboroženih sil na ozemlju Ukrajine. Rusija mora spoštovati svoje obveznosti v skladu z Ustanovno listino ZN ter duhom in načeli Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovseja), na katerih počivata mir in stabilnost v Evropi. "Pozivamo Rusijo, naj poskrbi za umiritev napetosti," so še zapisali. Zavezništvo obe strani poziva, naj poiščeta mirno rešitev krize z dialogom in napotitvijo mednarodnih opazovalcev, ki bi Ukrajino obiskali pod pokroviteljstvom Varnostnega sveta ZN in Ovseja.