
Kljub vsem varovalkam, ki delujejo na področju prijave prebivališča, je neznancu uspelo, da je na upravni enoti svoje prebivališče prijavil na naslovu druge osebe. Lastnik stanovanja je za zlorabo izvedel, ko je od Upravne enote Jesenice prejel sporočilo, da je na njegovem naslovu izvedla prijavo prebivališča. "Obveščamo vas, da je bila na Upravni enoti Jesenice izvedena prijava prebivališča na naslovu v Ljubljani," piše v dokumentu, ki ga je prejel naš bralec.
Upravna enota nadaljuje, da je bilo ob prijavi prebivališča predloženo dokazilo o pravici do prebivanja na podanem naslovu ter da ga kot lastnika/solastnika, ker ob prijavi ni bil navzoč, o tem obveščajo. "Če ste s prijavo seznanjeni in ste posamezniku/om, ki je/so prijavil/i prebivališče na predmetnem naslovu podali soglasje, vzemite to obvestilo kot brezpredmetno," piše, sledijo pa navodila, kako naj lastnik ravna, če o prijavi ni obveščen. "Če je na vašem naslovu prijavljena oseba, ki tam ne prebiva, nas o tem obvestite," so še dodali.
'Bilo je zelo sumljivo'
"Vse skupaj je bilo zelo sumljivo, zato sem poklical na upravno enoto in jih vprašal, kaj se dogaja," nam je povedal bralec, lastnik stanovanja, kjer je neznana oseba prijavila svoje prebivališče. Odgovor pa – nekdo je oddal prijavo naslova, zato so ga o tem obvestili.
V primeru, da je prišlo do zlorabe, so mu svetovali, naj se obrne na Policijo ter naj na ljubljanski upravni enoti odda obrazec za preverjanje prebivališča za dotično osebo, ki je prijavila njegov naslov. "Prav tako so mi svetovali, naj oddam zahtevek, da moram biti v prihodnje vedno prisoten ob prijavi prebivališča ter da je prijava brez moje prisotnosti neveljavna."
Po ugotovljeni zlorabi je na jeseniški upravni enoti, kjer je oseba izvedla prijavo, zahteval kopijo pogodbe, ki jo je kot dokaz odnesel na Policijo ter podal kazensko ovadbo. Kot nam je povedal lastnik stanovanja, je na pogodbi navedeno tudi ime osebe, ki je na njegovem naslovu prijavila prebivališče, zato so na Policiji sprožili postopke za iskanje dotične osebe.
Ker ima stanovanje v Ljubljani, je na ljubljanski upravni enoti nemudoma zahteval tudi izbris nezakonite prijave prebivališča. A tam je prišlo do zapletov. Povedali so mu namreč, da osebe ne morejo kar izbrisati, da pa lahko izpolni obrazec za ugotavljanje prebivališča te osebe. Opozorili so ga tudi, da lahko postopek preverjanja traja tudi pol leta ali celo več kot eno leto.
"To je popolnoma nesprejemljivo, saj so za sprejetje ponarejene pogodbe potrebovali kvečjemu pet minut, jaz pa moram za to porabiti mesece in mesece," je ogorčen oškodovani. Skušal jim je pojasniti, da so napako, ko so sprejeli neoverjeno pogodbo, storili oni, zato bi jo morali tudi odpraviti. "A odvrnili so le, da je takšen zakon in da ne morejo narediti nič drugega."
V konkretnih primerih reševanja tovrstnih zlorab se postopa skladno z določili Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb-1), pravijo na Upravni enoti Ljubljana. Na podlagi 18. člena se uvede upravni postopek ugotavljanja stalnega prebivališča, ki se vedno prične po uradni dolžnosti, torej na pobudo fizične osebe, pravne osebe ali organa, kot je npr. sodišče, izvršitelj. Pred uvedbo upravnega postopka ugotavljanja stalnega prebivališča mora upravni organ postopati skladno s prvim odstavkom 18. člena, ki narekuje upravni enoti, da v primeru dvoma, da posameznik stalno prebiva na naslovu, kjer je prijavil stalno prebivališče, ali je obveščena, da ni izpolnil prijavne obveznosti (prejeta pobuda za uvedbo postopka ugotavljanja s strani fizične osebe, pravne osebe ali organa, kot je npr. sodišče, izvršitelj), posameznika obvesti o obveznosti prijave in ga opozori na posledice.
Pojasnili so tudi, da je upravni postopek ugotavljanja stalnega prebivališča ugotovitveni postopek, kjer mora uradna oseba skladno z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in določbami ZPPreb-1 ugotoviti resnično dejansko stanje, torej, kje posameznik dejansko prebiva. Pri tem mora slediti temeljnim načelom ZUP, ki veljajo kot obvezna splošna pravila pri vodenju samega postopka. Pristojna upravna enota je v samem postopku dolžna zagotoviti vsa procesna jamstva, ki jih v upravnih postopkih določa ZUP, ob navedenem pa zbrati dokaze, na katere lahko opre svojo odločitev v postopku.
"Običajno upravne enote v postopkih ugotavljanja stalnega (ali začasnega) prebivališča odločitev poleg na podlagi opravljenih pisnih poizvedb pri različnih institucijah sprejmejo obvezno tudi na podlagi izpovedi zaslišanih prič, ki so bile zmožne opaziti bivanje stranke na naslovu," so pojasnili. Morebitna odločitev pristojne upravne enote, da posamezniku preneha prijava stalnega prebivališča v Registru stalnega prebivalstva, je zgolj v primeru, če se v postopku ne more ugotoviti, kje posameznik stalno prebiva, in mu po določbah 19. člena tega zakona tudi ne more določiti zakonskega prebivališča. "Potek samega postopka je tako pogosto odvisen od odzivnosti oziroma sodelovanja prič, strank in drugih organov," so še pojasnili na upravni enoti.
Koga ščiti zakon?
"Ker so mi s ponarejanjem podpisa ukradli identiteto, pričakujem in želim pravične kazni za osebo, ki je prijavila prebivališče na mojem naslovu, in za uradno osebo, ki je z malomarnostjo zlorabo omogočila," pravi lastnik stanovanja, ki pojasnjuje, da so mu na upravni enoti povedali le, da je bila pogodba videti "v redu". "Čeprav nisem bil prisoten, pogodba pa ni bila overjena, je bilo to, da je pogodba videti v redu, zanje dovolj, da so prijavili prebivališče," dodaja.

Razume sicer, da so lahko postopki preverjanja prebivališča dolgotrajni, ne razume pa, kako je mogoče, da se takšni občutljivi postopki izvedejo brez težav, brez potrebe po overjanju pogodb, šele naknadno pa se obvesti lastnika stanovanja. "Zakaj že na začetku ni takšne vestnosti ob sprejetju prijav in pogodb? Zakaj je moj edini način obrambe, da oddam na upravno enoto dodatno prošnjo, da brez moje fizične prisotnosti ni možno opraviti takšnih postopkov?" Prepričan je, da bi to moralo biti že sicer vsesplošno pravilo.
Poziva, da se zakon, ki dopušča zlorabe, popravi ter da se poskrbi za žrtve tovrstnih zlorab – jim olajša postopke. "Dobil sem namreč občutek, da se brani kriminalce in brez težav dovoli početi takšne stvari, za žrtve pa ne morejo in nočejo storiti nič. Osebi, ki želi kršiti zakon, je vse servirano na pladnju, zaposleni na upravni enoti jim pa očitno rade volje ustrežejo," še pravi.
KOMENTARJI (126)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.