V Libanonu več kot 500 mrtvih in reke beguncev, IDF: Uničujemo Hezbolah

Izrael še naprej stopnjuje letalske napade na sosednji Libanon, kjer po lastnih navedbah izbira tarče proiranskega gibanja Hezbolah. Tel Aviv trdi, da si prizadeva uničiti ofenzivno infrastrukturo sovražnika, ki jo je ta vzpostavljal od zadnje vojne leta 2006. Po poročanju libanonskih medijev je bilo zadetih tudi več stanovanjskih zgradb s civilisti. Ministrstvo za zdravje je sporočilo, da je med mrtvimi 35 otrok in 58 žensk, 1645 ljudi pa je ranjenih. 

Več tisoč ljudi je po navedbah ministrstva zapustilo svoje domove in se odpravilo proti severu. Na poti je nastalo več prometnih zastojev, na begu je po podatkih ZN že več deset tisoč ljudi. Izraelska vojska je pred tem prebivalcem Libanona poslala sporočila, naj se nemudoma odmaknejo stran od zgradb, kjer Hezbolah hrani orožje. Oče štiričlanske družine, ki se je vozila na motorju skozi Bejrut proti severu države, je za BBC povedal: "Kaj želite, da rečemo? Samo pobegniti smo morali."

Minister za informiranje Ziad Makari je dejal, da je njegovo ministrstvo prejelo izraelski telefonski klic, kjer so jih pozvali, naj evakuira svojo zgradbo v Bejrutu, vendar je minister to zavrnil in klic označil kot del "psihološke vojne". Libanonski viri so poročali, da je Izrael poskušal ubiti poveljnika Hezbolaha v južnem Libanonu Alija Karakija, vendar naj bi bil ta nepoškodovan in se ni nahajal na napadeni lokaciji. 

V odgovor na izraelsko bombardiranje je Hezbolah na sever Izraela izstrelil več kot 200 raket. IDF naj bi sestrelil večino raket, oblasti pa so sporočile, da sta bili v napadu poškodovani dve osebi.

Tiskovni predstavnik izraelskih obrambnih sil (IDF) kontraadmiral Daniel Hagari je dejal, da videoposnetki iz južnega Libanona kažejo "sekundarne eksplozije, ki jih je povzročilo orožje Hezbolaha, ki je bilo shranjeno v stavbah.""Verjetno je nekaj žrtev posledica teh sekundarnih eksplozij," je dodal.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je prebivalce Libanona pozval, naj se "takoj umaknejo z nevarnih območij". "Hezbolah vas je predolgo uporabljal kot živi ščit. Rakete je postavil v vaše dnevne sobe in izstrelke v vašo garažo," je dejal. "Da bi obranili naše ljudi pred napadi Hezbolaha, moramo eliminirati to orožje."  V Izraelu so medtem razglasili izredno stanje, ki bo trajalo vse do 30. septembra. Ob tem velja spomniti, da na ulicah potekajo tudi protesti proti vladi Netanjahuja.

Kaj načrtuje Izrael?

Izraelski uradniki pravijo, da še niso sprejeli uradne odločitve o razširitvi vojaških operacij proti Hezbolahu. Spomnimo, medsebojna obstreljevanja potekajo praktično že od 7. oktobra, ko je Hezbolah stopil v bran Hamasu in Palestincem v Gazi. Zaenkrat niso uradno razkrili, kakšni so vojaški in politični cilj Izraela, poroča BBC. Pretekli teden so izraelski mediji prenesli izjavo enega od višjih izraelskih poveljnikov, ki je zagovarjal kopensko invazijo.

Kljub temu, da boji v Gazi še vedno niso zaključeni in Hamas kljub hudim udarcem in žrtvam ni povsem eliminiran, Izrael preusmerja pozornost k severu. Tja je poveljstvo pred dnevi napotilo 98. divizijo, ki je pred tem izvajala operacije v Gazi. Izraelski obrambni minister Joav Galant je prejšnji teden razglasil začetek "nove faze" vojne. "Težišče se premika proti severu," je dejal.

V zadnji vojni, ki se je začela leta 2006, potem ko je Hezbolah ugrabil dva izraelska vojaka, so se strani po posredovanju ZN dogovorile, da se bodo enote Hezbolaha umaknile 29 kilometrov od meje z Izraelom, Izrael pa da bo zapustil teritorij Libanona. Proiransko gibanje je nato Izrael obtožilo, da ne izpolnjuje svojih obveznosti iz sporazuma in okrepilo vojaško prisotnost na jugu Libanona. Izrael naj bi si sedaj po navedbah BBC prizadeval, da se Hezbolah umakne od osem do deset kilometrov od meje. To bi izraelske sile obvarovalo pred protitankovskimi vodenimi raketami, s katerimi razpolaga šiitska milica. 

Po ugibanjih nekaterih analitikov, na katere se sklicuje AP, naj bi Izrael poskušal ustvariti tamponsko območje na jugu oz. ponoviti okupacijo, ki jo je izvajal med leti 1982 do 2000. 

Pozivi voditeljev k umiritvi razmer, Slovenija: EU mora obsoditi izraelske napade

Svetovne sile so pozvale k umiritvi razmer. ZDA so posvarile pred zaostritvijo razmer v regiji in izbruhom širše vojne, hkrati pa so iz Pentagona sporočili, da bodo na Bližnji vzhod poslali svoje vojaške okrepitve. 

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon pa je medtem pozvala EU, naj ostro obsodi napad Izraela na Libanon, "ki je povzročil številne civilne žrtve in vodi k slabšanju razmer v regiji." Libanon ne sme postati na naslednja Gaza, je dejala in dodala, da "EU izgublja kredibilnost, če ni sposobna pozvati Izraela k spoštovanju mnenja ICJ o nezakoniti okupaciji in slediti s priznanji Palestine".

Evropski poslanec Matjaž Nemec je na družbenem omrežju zapisal, da gre za nedopustno eskalacijo in izjemno nevarnost za destabilizacijo širše regije. "Dejanja Izraela, ki se tako rad okliče za demokratičnega, izkazujejo ravno nasprotno, celo terorističen način delovanja. Bolj kot kadarkoli prej se moramo predvsem zavoljo nedolžnih civilistov vrniti k diplomaciji in mirnemu reševanju sporov, pot k de-eskalaciji v Libanonu pa, verjamem, odpira ravno dogovor o premirju v Gazi. Odločen ne vojni! Ja miru in diplomaciji!"

Kaj pa, če izbruhne obsežna vojna?

Mnogi svarijo, da bi lahko kopenska invazija povzročila večje uničenje kot vojna leta 2006 ter povzročila večje trpljenje kot tista pred 18 leti. Takrat je umrlo okrog 250 Hezbolahovih borcev ter 121 pripadnikov IDF. Precej večje žrtve so bile med civilisti, ob 44 izraelskih je bilo ubitih 1191 libanonskih civilistov, jug Libanona pa je bil močno opustošen, delno tudi prestolnica Bejrut. 

Izrael ocenjuje, da ima Hezbolah v oborožitvi okrog 150.000 raket, nekatere izmed njih so natančno vodene in lahko dosežejo cilje na območju celotne judovske države. Izrael je sicer močno okrepil svojo protiletalsko obrambo, vendar mu to ne daje zagotovila, da bo uspel povsem obvarovati svoje nebo oz. ozemlje. 

Izrael je obljubil, da bi lahko celoten južni Libanon spremenil v vojno območje, da bi ohromil sovražnikov vojaški potencial. Nekateri izraelski politiki so večkrat poudarili, da morajo v Libanonu povzročiti podobno škodo kot v Gazi. 

Ob tem se zastavlja vprašanje, kaj bo storil Iran, glavni sponzor Hezbolaha, ki že dalj časa obljublja maščevanje Izraelu za umor Hamasovega voditelja Ismaila Hanijeha. Iranski predsednik Masoud Pezeskian je za CNN dejal, da Iran ne bo dopustil, da bi se Hezbolah sam zoperstavil državi, ki jo podpirata ZDA in Zahod.