'Kdor bo imel pri sebi doma raketo, bo ostal brez doma'

Izrael bo še naprej izvajal napade na cilje proiranskega šiitskega gibanja Hezbolah v Libanonu, je danes napovedal izraelski premier Benjamin Netanjahu. Po njegovih besedah bodo brez doma ostali vsi, ki tam hranijo orožje. Izraelska vojska je medtem sporočila, da je pozno popoldne začela nov val napadov na cilje gibanja.

"Še naprej bomo Hezbolahu zadajali udarce," je po obisku izraelske obveščevalne baze dejal Netanjahu. Dodal je, da "kdor bo imel pri sebi doma raketo, bo ostal brez doma". 

Izraelska vojska je medtem sporočila, da je pozno popoldne začela nov obsežen val napadov na cilje Hezbolaha. Kot je navedla v izjavi, bodo nadaljnje informacije o operacijah posredovali kasneje.

Je pa nekaj ur kasneje libanonska stran sporočila, da je bilo v današnjih izraelskih napadih na Bejrut ubitih šest ljudi, še 15 pa ranjenih. Tarča napada naj bi bil eden od poveljnikov šiitskega gibanja Hezbolah. Tako viri v gibanju kot izraelska vojska so potrdili, da je bil poveljnik v napadu ubit.

Kot je medtem povedal fotograf francoske tiskovne agencije AFP v Bejrutu, sta bili v napadu uničeni dve nadstropji stavbe, poškodovanih je bilo tudi več avtomobilov.

Tarča napada je bil torej eden od poveljnikov Hezbolaha Ibrahim Kubaisi. Izraelska vojska je sporočila, da je bil poveljnik, ki je po njihovih navedbah odgovoren za raketne napade na Izrael in civiliste, danes ubit. Smrt Kubaisija je za AFP potrdil tudi neimenovani vir v gibanju Hezbolah. Med smrtnimi žrtvami današnjih napadov naj bi bilo po navedbah izraelske vojske sicer več poveljnikov Hezbolaha.

Od ponedeljka naj bi sicer v izraelskih napadih na Libanon umrlo 558 ljudi, od tega 50 otrok, še 1835 pa je bilo ranjenih.

Več tisoč ljudi je zapustilo svoje domove in se odpravilo proti severu. Na poti je nastalo več prometnih zastojev, na begu je po podatkih ZN že več deset tisoč ljudi. Izraelska vojska je pred tem prebivalcem Libanona poslala sporočila, naj se nemudoma odmaknejo stran od zgradb, kjer Hezbolah hrani orožje. Oče štiričlanske družine, ki se je vozila na motorju skozi Bejrut proti severu države, je za BBC povedal: "Kaj želite, da rečemo? Samo pobegniti smo morali."

Minister za informiranje Ziad Makari je sicer dejal, da je njegovo ministrstvo prejelo izraelski telefonski klic, kjer so jih pozvali, naj evakuira svojo zgradbo v Bejrutu, vendar je minister to zavrnil in klic označil kot del "psihološke vojne". Libanonski viri so poročali, da je Izrael poskušal ubiti tudi poveljnika Hezbolaha v južnem Libanonu Alija Karakija, vendar naj bi bil ta nepoškodovan in se ni nahajal na napadeni lokaciji. 

V odgovor na izraelsko bombardiranje je Hezbolah na sever Izraela izstrelil več kot 200 raket. IDF naj bi sestrelil večino raket, oblasti pa so sporočile, da sta bili v napadu poškodovani dve osebi.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je prebivalce Libanona pozval, naj se "takoj umaknejo z nevarnih območij". "Hezbolah vas je predolgo uporabljal kot živi ščit. Rakete je postavil v vaše dnevne sobe in izstrelke v vašo garažo," je dejal. "Da bi obranili naše ljudi pred napadi Hezbolaha, moramo eliminirati to orožje."  V Izraelu so medtem razglasili izredno stanje, ki bo trajalo vse do 30. septembra. Ob tem velja spomniti, da na ulicah potekajo tudi protesti proti vladi Netanjahuja.

Kaj načrtuje Izrael?

Izrael ne želi začeti kopenske ofenzive na Libanon, je medtem danes dejal veleposlanik pri ZN Danny Danon v zvezi z napadi na šiitsko gibanje Hezbolah, ki so v svetu okrepili bojazen pred širšo vojno na Bližnjem vzhodu.

"V preteklosti smo že imeli izkušnje z Libanonom. Ne želimo začeti nikakršne kopenske ofenzive," je dejal Danon novinarjem v Združenih narodih. Poudaril je, da Izrael ne želi pošiljati svojih vojakov v tujino, da pa je odločen zaščititi izraelske civiliste.

"Raje imamo diplomatsko rešitev. Če ta ne deluje, uporabljamo druge metode, da drugi strani pokažemo, da mislimo resno," je še poudaril v izjavi ob robu splošne razprave Generalne skupščine ZN v New Yorku.

Pozivi voditeljev k umiritvi razmer, Slovenija: EU mora obsoditi izraelske napade

Svetovne sile so pozvale k umiritvi razmer. ZDA so posvarile pred zaostritvijo razmer v regiji in izbruhom širše vojne, hkrati pa so iz Pentagona sporočili, da bodo na Bližnji vzhod poslali svoje vojaške okrepitve. 

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon pa je medtem pozvala EU, naj ostro obsodi napad Izraela na Libanon, "ki je povzročil številne civilne žrtve in vodi k slabšanju razmer v regiji." Libanon ne sme postati na naslednja Gaza, je dejala in dodala, da "EU izgublja kredibilnost, če ni sposobna pozvati Izraela k spoštovanju mnenja ICJ o nezakoniti okupaciji in slediti s priznanji Palestine".

Evropski poslanec Matjaž Nemec je na družbenem omrežju zapisal, da gre za nedopustno eskalacijo in izjemno nevarnost za destabilizacijo širše regije. "Dejanja Izraela, ki se tako rad okliče za demokratičnega, izkazujejo ravno nasprotno, celo terorističen način delovanja. Bolj kot kadarkoli prej se moramo predvsem zavoljo nedolžnih civilistov vrniti k diplomaciji in mirnemu reševanju sporov, pot k de-eskalaciji v Libanonu pa, verjamem, odpira ravno dogovor o premirju v Gazi. Odločen ne vojni! Ja miru in diplomaciji!"

Zunanje ministrstvo zaradi napadov v Libanonu poklicalo na pogovor izraelskega veleposlanika

Slovensko zunanje ministrstvo je zaradi izraelskih napadov v Libanonu, ki so zahtevali že več kot 500 smrtnih žrtev, danes poklicalo na pogovor izraelskega veleposlanika, je ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku povedala zunanja ministrica Tanja Fajon. Po navedbah virov na zunanjem ministrstvu je pogovor predviden v sredo dopoldne.

Kot je dejala ministrica, se zdi, da Libanon postaja nova Gaza, razmere pa je označila za zaskrbljujoče. "Dejstvo je, da Izrael tako v Libanonu kot tudi v Gazi, Palestini, na Zahodnem bregu nasilje stopnjuje. Stopnjuje vojaške operacije," je poudarila.

Izpostavila je, da gre za kršitve mednarodnega prava in tudi za nespoštovanje razsodbe Meddržavnega sodišča (ICJ) o takojšnji ustavitvi nasilne okupacije. "Slovenija bo naredila vse, kar je v naši moči ob spoštovanju mednarodnega prava in pa seveda Ustanovne listine Združenih narodov," je napovedala.

Sporočila je še, da se bo v kratkem sešla z libanonskim zunanjim ministrom Abdallahom Bou Habibom, da se pogovorita, kaj je še mogoče narediti.

Stalna članica Varnostnega sveta ZN Francija je v ponedeljek zahtevala izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN zaradi zaostrovanja razmer med Izraelom in Libanonom. Ministrica Fajon je danes povedala, da Slovenija kot predsedujoča Varnostnemu svetu ravno zdaj usklajuje nujno zasedanje o Libanonu, ki bo predvidoma v prihodnjih dneh.

Kaj pa, če izbruhne obsežna vojna?

Mnogi svarijo, da bi lahko kopenska invazija povzročila večje uničenje kot vojna leta 2006 ter povzročila večje trpljenje kot tista pred 18 leti. Takrat je umrlo okrog 250 Hezbolahovih borcev ter 121 pripadnikov IDF. Precej večje žrtve so bile med civilisti, ob 44 izraelskih je bilo ubitih 1191 libanonskih civilistov, jug Libanona pa je bil močno opustošen, delno tudi prestolnica Bejrut. 

Izrael ocenjuje, da ima Hezbolah v oborožitvi okrog 150.000 raket, nekatere izmed njih so natančno vodene in lahko dosežejo cilje na območju celotne judovske države. Izrael je sicer močno okrepil svojo protiletalsko obrambo, vendar mu to ne daje zagotovila, da bo uspel povsem obvarovati svoje nebo oz. ozemlje. 

Izrael je obljubil, da bi lahko celoten južni Libanon spremenil v vojno območje, da bi ohromil sovražnikov vojaški potencial. Nekateri izraelski politiki so večkrat poudarili, da morajo v Libanonu povzročiti podobno škodo kot v Gazi. 

Ob tem se zastavlja vprašanje, kaj bo storil Iran, glavni sponzor Hezbolaha, ki že dalj časa obljublja maščevanje Izraelu za umor Hamasovega voditelja Ismaila Hanijeha. Iranski predsednik Masoud Pezeskian je za CNN dejal, da Iran ne bo dopustil, da bi se Hezbolah sam zoperstavil državi, ki jo podpirata ZDA in Zahod.