Goga in Mef: Ko se bomo vdali, lahko postane hudo

Predstavljate že tretjo revolucijo v sedmih letih. Je akustična različica zgolj inflacija življenjske moči in je enostavno bolj prijetna kot neko brezglavo "nabijanje"?

Goga: Že naša prejšnja različica 2.0 je bila akustična in je bila relativno uspešna, medtem ko jaz znam dejansko kaj razbijati po električni kitari, medtem ko Mef ostaja pri akustični in sem se mu uvidevno prilagodil, da bova bolj enakovredna na odru.

Mef: Je pa tudi res, da ima tako zanič kitaro, da boljše, da je ne kažeš resnim bendom, gre za model s palmo.

Goga: Melodija Mengeš.

Primorci veljate za velike domoljube, a ko pridemo ostali Slovenci na Primorsko, vsi govorite italijansko. Mi lahko razložita?

Mef: To je dobro, mi smo domoljubni do doma, ne do države. To pomeni, da imamo rad naš dom, za državo pa nam je vseeno (smeh).

Goga: Kar se tiče glasbe, je specifična, pa je dosti manj lokal patriotizma kot drugod po Sloveniji. Ker je en kup bendov, ki so vredni, da bi bili prepoznani, raje "skočijo ven" kje drugje, kot pa na Obali,  čeprav imamo kup terasnih bendov, ki odmevajo po naših koncih.

Mef: Lahko povem na primeru nogometašev. V Izoli smo imeli serijo zares dobrih nogometašev, ki so jih povabili, da pridejo igrati za Olimpijo. Prišli so v Ljubljano in so zdržali kake tri mesece, nato pa so šli nazaj  in raje igrajo v tretji ligi kot v prvi. Niso imeli morja. Če ne vidiš morja vsak dan, je dan vržen proč. Sicer pa gre v glasbi za stereotipe. Pravijo, da je Primorska rokerska, a je bila v preteklosti prej pop kot rock. Od italijanskega San Rema naprej. Panka pri nas skoraj ni bilo, imeli smo en bend, ki se je imenoval Robert Svinja.

Primorska, Štajerska, zelena prestolnica, kje so Gorenjci, Dolenjci, Korošci, Prekmurci, Zasavci, Notranjci, Zagorci...?

Goga: Gledamo tako, da najprej postavimo hrbtenico, da vidimo, če stvar stoji, potem pa bomo dodali še krila in izrastke, tačke, levo-desno, če nam bo uspelo izpeljati izvirno idejo.

Mef: Drži pa tudi, da smo se že na poti v Ljubljano ene 15-krat izgubili, zato se moramo držati glavne avtoceste, od Primorske do Ljubljane, pa naprej proti Štajerski, bog ne daj, da se vozimo levo ali desno, GPS me je nekajkrat pripeljal samo do njive, na nekem ovinku pa se je skoraj vame zaletel traktor.

Zmelkoow ste se v novi pesmi Samo zase kot prase spravili nad egoistične elite, ki obvladujejo naš svet, je to moderna mantra za vsakdanjo rabo?

Goga: V resnici gre z pesem, ki sem jo napisal preračunljivo. Ima dvojni efekt, nekateri bi rekli, da se izključuje, a v resnici se ne. Če nam uspe dvigniti revolucijo in bomo ta egoizem in ljudi, ki kopičijo prekomerno, izbrisali s sveta, si kot junak, tisti, ki je sprožil revolucijo v prid enakopravnosti. Če pa to ne uspe, pa bodo egoisti še vedno imeli himno, ki si jo bodo prepevali, ter mi bodo večno hvaležni. Upamo pa tudi na kakšno sponzorstvo ali donatorstvo.

Mef: Meni se zdi tudi malce pesem proti mesojedcem ...

Goga: Omenjamo tortice in klobase, torej so zastopane vse strani.

Kam nas vodi naraščajoči egoizem in izumirajoča empatija?

Goga: Najbrž v dokončno pogubo, a skušamo ohraniti določeno mero optimizma, glede na to, da se gremo revolucionarje. Nekaj časa bomo brcali in vztrajali pri boju, ko pa se bomo vdali, pa zna postati hudo.

Mef: Jaz pa mislim, da bodo ljudje nekaj časa hoteli iti na luno. Potem pa bodo ugotovili, da je tudi pri sosedu dobro, posebej če ima kaj dobrega za narezati in popiti. Cilji so kar nekaj. Kaj je moj cilj? Če si upokojenec, je cilj biti živ (smeh).

Zmelkoow ste imel že nekaj preventivno poslovilnih koncertov v preteklih letih, ljudje so prišli, kaj ste doumeli na teh koncertih, kakšna je temperatura, klima pri vaši publiki oz. na slovenski sceni?

Goga: V resnici smo dojeli to, da so slovesi lahko tudi veseli, sploh, če jih ljudje pravilno razumejo. Šlo je za preventivne slovese, v primeru, če pride do konca sveta. Ljudje so si na sredini koncerta rekli, da bodo morda konec sveta počakal do konca koncerta in tako je tudi bilo. In veselo. Ko je svet še vedno ostal na nogah, pa so ugotovili, da smo bili morda preveliki pesimisti. Vseeno je lepo živeti in koncertirati tudi potem, ko odpade konec sveta zaradi slabega vremena.

Mef: To je tudi dokaz, da ljudi lahko "nategneš" na vsako finto.

Goga: Zdaj si razgalil ves štos. Dejansko je ideja o poslovilnih koncertih nastala na podlagi večkratnih poslavljanj posameznih glasbenikov, ki so na vsakih nekaj let naredili poslovilno turnejo, jo prodali, nato so se malo potuhnili, nato pa spet in tako do konca kariere.

Mef, zdi se, da vas z Zmelkoow veže ena močna vez in to je vaš menedžer Primitivc ...

Goga: On je pobudnik te revolucije, s precej pritlehnim razlogom, saj želi z organizacijo veliko zaslužiti, vsem nam pobere odstotke, tako da bo zdaj obogatel in jo najbrž potem pobrisal na Karibe.

Mef: On je že od zmeraj, izdal nam ne tudi prvo kaseto moje zasedbe Deseti brat v 80. letih. On je takrat vodil koprski MKC, bil je velik vizionar, a samo do trenutka, je dobil občutek, da mora prevzeti Zmelkoow.

Goga: Ja, nakar je Mef padel v drugi plan in smo mi postali zvezde (smeh obeh). Je ocenil, da Mef ne bo več dolgo, a se še vedno dobro drži, haha.

Ena od recenzij Desetega brata je bila, da ste "sicer fajn, a da kakšne hude škode na rock sceni ne boste naredili"?

Mef: Bilo je smešno, saj že ko smo snemali prvenec Hotel Vanganel, ki smo ga snemali v živo, ko smo končali, je snemalec pozabil pritisniti gumb za snemanje. Zato smo morali koncert ponoviti, mi smo morali še enkrat na oder, občinstvo pa smo morali naknadno nasneti, saj so ljudje že šli domov. Za drugi album Madona, dej mi danes pa smo prišli v Ljubljano, v studio Top Ten, Janez Križaj, ki je bil takrat v Videosex, pa nam je ploščo produciral bolj novovalovsko kot rokersko, s čimer nismo bili preveč navdušeni. Ocene smo boljše kot v Sloveniji prejeli v Jugoslaviji, a nismo prišli dlje kot do Zagreba. Nismo imeli posebnih ambicij.

Sredi 80. let ste imeli pesmi kot so Mama, jaz nočem bit mona ali Fantje buzerantje, kej takega danes ni mogoče, da bi "šlo skozi" ...

Goga: Dejstvo je, da so se časi tako spremenili, da moraš paziti na vsako besedo, da ni bogokletna ali da ne bi dal kaj golote na naslovnico ali v videospot, kar je groza.

Mef: Ugotavljam, da smo živeli v zelo svobodnem času. Včasih je štelo, kakšno idejo imaš, kar je zasedbi Zmelkoow zagotovo uspelo.

Kaj menita o uporabi umetne inteligence (UI) v glasbi?

Goga: Gleda na to, koliko pesmi si napisal, jih lahko UI ustvari samo tako, da so podobne tvojim.

Mef: Lahko UI ukažeš, naj napiše besedilo, kot bi ga napisal Mef. In verjetno se bo to dogajalo. Zato pa si poskušam izmisliti kakšno takšno neumnost, ki je ne bo uspela razvozlati niti UI. Obstaja fraza "nisem jaz začel", kar bom uporabil v pesmi Gregorja Ravnika.

Mef, nekoč ste dejali, da so "najboljše že padle", Zmelkoow je "zadel filozofijo v čelo", kaj še ostane velikim?

Goga: Velikim ostane, nama dvema konkretno, da tudi besede postanejo meso in da se potem res kaj zgodi, namreč, da vidimo, kako se stavbe rušijo in bruha ogenj iz ognjenikov.

Mef: Najpomembnejše pa je nekaj. Najboljši občutek, ki ga imaš na odru je, ko ljudje pojejo s tabo na koncertih. To je občutek, ki se ga ne da zamenjati z nobeno stvarjo. Takrat rečeš je**t ga (smeh).

Če je rokenrol smisel življenja, obstaja življenje brez rokenrola?

Goga: Životarjenje. Eventuelno, ha-ha.