Kako bo odgovorila EU? 'Vse je na mizi'

Ameriški predsednik Donald Trump je 2. aprila napovedal trgovinsko vojno praktično celemu planetu. V soboto so začele veljati 10-odstotne dodatne carine na uvoz blaga v ZDA iz celega sveta, ki jih je pod oznako vzajemne carine za večino držav in ozemelj po svetu, tudi Evropsko unijo, uvedel ameriški predsednik Donald Trump. Za okoli 60 držav in EU bodo v sredo uvedene še višje carine. Za Unijo bo skupna dodatna carinska stopnja pri 20 odstotkih. ZDA so uvedle tudi 25-odstotne carine na uvoz avtomobilov. Kitajska bo v četrtek kot odgovor na nove ameriške carine uvedla dodatne 34-odstotne carine na ves uvoz ameriškega blaga. Ob tem je Peking zaostril pogoje poslovanja za več ameriških podjetij in vložil tožbo pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO), so napovedali. 

Kako bo reagirala EU?

Evropska komisija bo prihodnji teden sprejela protiukrepe kot odgovor na ameriške carine na uvoz aluminija in jekla.  Odziv na uvedbo carin na avtomobile in recipročne 20-odstotne carine na veliko izdelkov pa bo sledil analizi in posvetovanju z državami članicami. Do sredine prejšnjega tedna se je Komisija posvetovala z državami članicami o protiukrepih proti ameriškim carinam na jeklo in aluminij, odločitev pa naj bi bila sprejeta v sredo in začela veljati 15. aprila.

Komisija je napovedala sorazmeren odgovor v višini do 26 milijard evrov, kar ustreza ekonomskemu obsegu ameriških carin. Glede protiukrepov na ameriške carine na avtomobile in avtomobilske dele ter na recipročne 20-odstotne carine v Bruslju poudarjajo, da ne bodo hiteli, da želijo vse podrobno analizirati.  Rešitev za neupravičene in škodljive carine želi najprej poskušati najti s pogajanji, pri čemer kot velik adut vidi moč svojega notranjega trga. Če tega ne bo mogoče rešiti s pogajanji, bodo sledili protiukrepi. Na mizi so še vse možnosti. 

Kot poroča Net.hr., je visoki uradnik Evropske komisije, ki ne želi biti imenovan, pojasnil, da še ne želijo špekulirati o tem, kakšna bo odločitev. Dejal je, da bodo poskrbeli, da bodo protiukrepi boleči za ZDA in ne za države EU. Kot je pojasnil, bi uvedli carine na ameriške izdelke, za katere obstaja alternativa. "Ne bomo uvedli carin na izdelke, ki jih ne proizvajamo, medtem ko so Američani uvedli carine na primer na kavo ali banane, ki jih sploh ne proizvajajo," je dejal neimenovani uradnik komisije. Dodal je, da imajo Evropejci za številne izdelke alternative, na primer za motocikle Harley Davidson, kavbojke Levi's ali sojo. 

Analitiki kot najboljšo možnost vidijo pogajanja

Če se znajdemo v trgovinski vojni, to ne bo dobro za nikogar, svarijo analitiki.

"Najslabši scenarij bi bil, da carine ostanejo takšne, kot so zdaj, in da bi potencialno ostale države, EU ali Kitajska, šle v protiukrepe. To je najslabši scenarij. Tu imamo potem tveganje globalne recesije, potencialno tudi višje inflacije, kar pomeni obdobje inflacije, česar pa si ne želi nihče. V tem primeru bi potencialno lahko videli še dodatne korekcije na delniških trgih, po mojem potencialno še dodatnih 10 do 15 odstotkov od tu, kjer smo zdaj," je za naš portal pojasnil finančni analitik Nikola Maljković.  Zato bi bili precej na slabšem predvsem potrošniki, saj bi se zvišale cene.