Kmalu novi bombončki za male vlagatelje: nižji davek in manj administracije?

Ministrstvo za finance je v sklepni fazi priprave predloga Zakona o individualnih naložbenih računih (ZINR). Po izvedeni javni obravnavi in medresorskem usklajevanju dokončujejo predlog in pričakujejo, da ga bodo lahko v aprilu predložili v obravnavo vladi. V predlogu zakona je predvideno, da bi vstopil v uporabo v devetih mesecih po uveljavitvi. 

"Namen individualnega naložbenega računa (INR) je spodbuditi dolgoročnejše nalaganje denarnih sredstev prebivalstva tudi v finančne instrumente na administrativno manj obremenjujoč način in s posebno davčno obravnavo. Račun je torej posebej primeren za male vlagatelje, ki želijo dolgoročno varčevati v finančnih instrumentih za različne namene," pojasnjujejo na ministrstvu za finance. 

Kako bo račun deloval?

Račun bo lahko fizična oseba, ki je davčni rezident v RS, odprla pri ponudnikih finančnih storitev, ki imajo dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov in bodo vpisani v register ponudnikov, ki ga bo vodila Agencija za trg vrednostnih papirjev, ki bo tudi pristojna za nadzor nad temi ponudniki, opisujejo na ministrstvu.

Predlog zakona ureja sistem vplačil na individualni naložbeni račun z natančno določenimi omejitvami glede letnega vplačila zneskov in skupne vsote vseh vplačil v celotnem obdobju trajanja INR. V prvem koledarskem letu po odprtju računa znaša najvišje dovoljeno vplačilo 20.000 evrov, v vsakem naslednjem koledarskem letu pa je vplačilo omejeno na 5.000 evrov. Skupna vsota vseh vplačil v celotnem obdobju trajanja individualnega naložbenega računa ne sme preseči 150.000 evrov, razlagajo na ministrstvu. 

Kot opozarjajo, je ta račun treba obravnavati ločeno od vprašanj dodatnega pokojninskega zavarovanja po ZPIZ-2, saj je namen dodatnega pokojninskega varčevanja vezan izključno na izboljšanje življenjskega standarda posameznika po upokojitvi. Pri nalaganju denarnih sredstev na individualni naložbeni račun pa je na malem vlagatelju odločitev o načinu nalaganja, kdaj si bo sredstva izplačal, za kakšen namen jih bo uporabil ipd., ponazarjajo. "Namen takšne posebne vrste trgovalnega računa je torej posamezniku omogočiti novo naložbeno priložnost za dolgoročnejše varčevanje z razpršitvijo naložb v zakonsko opredeljen nabor finančnih instrumentov, pri čemer težijo k enostavnosti uporabe takšnega računa in čim manj administrativnim obremenitvam," naštevajo na ministrstvu. 

Z natančno določenimi obveznostmi ponudnikov INR, urejanja prenosa računov, registrov, mirovanja, odpovedi pogodbe o računu, vrstah finančnih instrumentov, nadzornih pristojnosti ATVP itd. želijo v prvi vrsti nasloviti specifiko takšnih računov, ki so namenjeni malim vlagateljem, tako da podrobnejše normiranje v zakonu cilja na njihovo dodatno zaščito in enostavnost uporabe računa, izpostavljajo. 

Ugodnejša davčna obravnava dohodkov

Predlagajo tudi ugodnejšo davčno obravnavo dohodkov, doseženih prek naložb na tovrstnih računih, z dohodnino. Obdavčitev z dohodnino se odloži do časa izplačila donosa, doseženega s sredstvi na računu, na transakcijski račun. Dohodnino bo izračunal ponudnik računa kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja, pojasnjujejo. 

Odložitev obdavčitve z dohodnino do izplačila donosa z računa in plačilo dohodnine z davčnim odtegljajem kot dokončnim davkom predstavlja za imetnika računa pomembno administrativno razbremenitev, saj imetniku v fazi varčevanja na računu ali ob izplačilu z računa ne bo treba vlagati davčnih napovedi. Izplačilo donosa se bi po trenutnem predlogu zakona obdavčilo z dohodnino po stopnji 15 % kot dokončnim davkom, prvo izplačilo z računa po 15 letih od odprtja računa, če v obdobju pred tem ni bilo izplačil z računa, pa se z dohodnino ne bi obdavčilo. 

Zdaj velja, da se dohodnina od dobička iz kapitala izračuna in plača od davčne osnove po 25-odstotni stopnji (v odmernih letih 2020 in 2021 po 27,5-odstotni stopnji) in se šteje kot dokončen davek.  Za vsakih dopolnjenih pet let imetništva kapitala se stopnja davka znižuje, tako da znaša po dopolnjenih petih letih imetništva kapitala 20 odstotkov, desetih letih imetništva kapitala 15  odstotkov, nad 15 let pa 0 %. 

Novo finančno orodje za dolgoročno nalaganje sredstev

Na ministrstvu so sklenili, da bo uvedba takšnega računa prebivalstvu omogočila novo finančno orodje za dolgoročno nalaganje denarnih sredstev: "To bo lahko prispevalo k boljšemu izkoriščanju finančnih priložnosti za posameznike in gospodinjstva ter bo spodbudilo razvoj kulture varčevanja v obliki naložb v finančne instrumente." Pomembno je, da se bo s predlogom zakona tudi pozitivno vplivalo na finančno pismenost posameznikov, kar bo dolgoročno prispevalo k večji ekonomski samostojnosti prebivalstva in zmanjševanju tveganja socialne izključenosti, so prepričani: "Prav področje finančnega opismenjevanja je za naše ministrstvo ključnega pomena, v ta namen smo tudi pripravili nov Nacionalni program finančnega opismenjevanja, ki ga aktivno že izvajamo. Poleg izdaje ljudskih obveznic bo po našem mnenju tudi možnost INR prispevala k napredku na tem področju."