Med maslom in topovi: od kod denar za pospešeno oboroževanje?

Praktično čez noč se je Evropa zaradi potez ameriškega predsednika Donalda Trumpa znašla v novi geopolitični realnosti. Kar naenkrat, opozarja obramboslovec dr. Iztok Prezelj s Fakultete za družbene vede, smo se namreč začeli ukvarjati z vrednotami, ki so nam bile nekoč samoumevne. "Vedno več zadev se dogaja hitreje, vedno več nepredvidljivih, celo nelinearnih političnih stališč in ukrepov je sprejetih. Zato preizprašujemo nekdaj samoumevne vrednote in se sprašujemo, ali še veljajo ali ne. Ukvarjamo se s tabu temami. Nič več ni tako, kot je bilo. In prihodnost je še bolj negotova."

Evropska oboroževalna naglica

Evropo je zato zajela oboroževalna vročica, države kot po tekočem traku napovedujejo višanje obrambnih izdatkov, zagon obrambne industrije, milijonske nakupe. Tudi Slovenija ni pri tem nikakršna izjema. Lani je sicer za obrambo namenila 1,35 odstotka bruto domačega proizvoda oz. dobrih 900 milijonov evrov. Letos naj bi že več kot milijardo oz. 1,55 odstotka BDP, prihodnje leto 1,60 odstotka BDP. Če bi obrambne izdatke dvignili na tri odstotke BDP, bi to zneslo dobri dve milijardi evrov, milijardo več kot letos. Kje vzeti ta denar? Dr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete je jasen: "V tem primeru je treba bistveno povečati prihodke, kar pomeni z davki, ali pa prestrukturirati izdatke. To pa pomeni manj sredstev za tiste stvari, za katere jih zdaj dajemo. Te velike postavke pa so plače in socialni transferji."

Milijonski nakupi obrambnega ministrstva

Obrambno ministrstvo je sicer v preteklih dveh letih kupilo za več kot pol milijarde evrov orožja in opreme za Slovensko vojsko. "Definitivno je tukaj nakup dveh transportnih letal," najpomembnejše naložbe niza Željko Kralj, direktor Direktorata za logistiko na obrambnem ministrstvu. "Potem nakup oklepnih vozil oshkosh, dobava streliva, raket. Tukaj so taktična tovorna vozila 8x8, šest helikopterjev."  Ob tem pa še prenavljajo Vojašnico Edvarda Peperka v Ljubljani, večnamensko vojaško ladjo Triglav, nadgrajujejo helikopterje Cougar.

Katere milijonske nakupe pa načrtujejo v prihodnje? Za 46 milijonov evrov kupujejo belgijske puške, vsaj 200 milijonov evrov bodo odšteli za drugo in tretjo baterijo protizračnega raketnega sistema IRIS-T, 40 milijonov za taktična tovorna vozila 8x8. Največji pa je 700 milijonov evrov vreden nakup 106 bojnih kolesnih oklepnih vozil 8x8. Potem, ko je ta vlada odpovedala 343-milijonski nakup 45 boxerjev prejšnje Janševe vlade in plačala dobre štiri milijone evrov pogodbene kazni, je zdaj v igri spet finska Patria.

A ključno vprašanje je, ali bo ta znesek zdržal. Prvi mož podjetja Valhalla Turrets Miloš Milosavljević, ki naj bi nove patrie opremilo z oborožitvenimi sistemi, v to dvomi. "Na obrambnem področju, v vojaški industriji se dogajajo nore zadeve," je neposreden. "Cena, s katero je politika prišla pred javnost, danes ne more več zdržati."

10  tisoč pištol za Slovensko vojsko  

Ne le Valhalla, ki je z obrambnim ministrstvom pred kratkim sklenila dva pomembnejša posla – za dobavo sistema zračne obrambne zelo kratkega dosega in lahkih oborožitvenih postaj – oboroževalno naglico občutijo tudi druga slovenska orožarska podjetja. Šentjernejski Arex, največji proizvajalec strelnega orožja in vadbenega streliva v Sloveniji, je Slovenski vojski prav zdaj prodal 10 tisoč pištol. "Zdaj vsi norijo," razmere slikovito opisuje direktor podjetja Tim Castagne. "Vsi sicer mislijo, da do naše tovarne vozijo tovornjaki in tukaj raztovarjajo denar. To se seveda ne dogaja. Zdaj se vsi pogovarjajo o proračunih, kako jih opredeliti in kam vložiti denar." A v prihodnje si tudi zaradi idej nekaterih evropskih držav o obveznem služenju vojaškega roka lahko obetajo številne nove posle, je prepričan Castagne.

Lekcije preteklih vojaških nakupov

Vojaške nakupe so sicer v preteklosti pogosto spremljale afere. Spomnimo se 52-milijonske obnove starih tankov T-55, ki so jih po le petih letih konzervirali. Pa podražitev pri nakupu mobilne vojaške bolnišnice Role 2, rabljenega in zastarelega protiletalskega sistema Roland 2, ki so ga po desetletju umaknili iz uporabe, težkih izraelskih havbic, ki so ostale v vojaških skladiščih. In seveda afere Patria. 

"Pri nas se nakupi za vojsko izjemno politizirajo," je jasna obramboslovka dr. Jelena Juvan s Fakultete za družbene vede. "Nekako se zdi, da vedno pride do nasprotovanja ene politične opcije proti drugi, trenutne vladne garniture proti prejšnji. To je najslabše, kar smo lahko dovolili."

Nas mora tudi pri aktualnih poslih in nakupih zato skrbeti? Podrobneje nocoj v rubriki 24UR Fokus.