Nekdanja avstralska zapornica: Iran me je poskušal rekrutirati za vohunko

Akademičarka iz Melbourna Kylie Moore-Gilbert, ki je 800 dni preživela v iranskem zaporu, je po vrnitvi v Avstralijo v intervjuju za Sky News Australia spregovorila o trnovi poti, ki jo je prehodila, potem ko so jo v Iranu pridržali zaradi domnevnega vohunjenja. Moore-Gilbertovo so sedem mesecev zadrževali v samici. To je bilo "psihološko mučenje", je dejala in dodala, da je večkrat pomislila na samomor. 

Čas v samici je zasnovan tako, da te zlomi, je pojasnila. "To je psihološko mučenje. Popolnoma se ti zmeša." Dodala je še, da je zaradi psiholoških travm pogosto čutila tudi fizično bolečino. "To je škatla v velikosti dveh kvadratnih metrov. Ni stranišča, ni televizije."

"Če bi morala v samici preživeti še en dan, bi se kar ubila. Seveda tega nikoli nosem pokusila niti se nisem odločila za ta korak."

Predavateljico islamskih študij na univerzi v Melbournu so septembra 2018 aretirali v Teheranu, kjer se je udeležila akademske konference. Pozneje je bila na tajnem sojenju zaradi vohunjenja obsojena na desetletno zaporno kazen. Tako Moore-Gilbertova kot avstralska vlada sta obtožbe zanikali.

Akademičarko, ki je potovala z avstralskim potnim listom, so sprva pridržali v zloglasnem zaporu Evin. V pismih, ki so jih pretihotapili iz zapora, je poudarila, da "nikoli ni bila vohunka". Novembra lani so jo v zameno za izpustitev treh Irancev izpustili iz zapora.

Britansko-avstralska akademičarka je povedala tudi, da so jo iranske oblasti med pridržanjem poskušale rekrutirati za vohunko. V intervjuju za Sky News Australia je dejala, da ji je iranska Islamska revolucionarna garda v zameno za njeno svobodo "večkrat" predlagala vohunjenje. Pojasnila je, da je vedela, da so obljube o izpustitvi lažne, saj "z Avstralci niso začeli nobenega procesa pogajanja za mojo izpustitev. Želeli so me namreč rekrutirati, da bi zanje delala kot vohunka."

V tokratnem intervjuju je poleg tega prvič spregovorila o tem, da je razmišljala tudi o pobegu. A odločila se je, da tega ne bo storila, saj je bila v zaporniški uniformi in ni govorila lokalnega jezika, poleg tega pa se je bala posledic, ki bi jo čakale, če bi jo ujeli na begu.

Druga boleča izkušnja pa jo je čakala ob vrnitvi domov, saj je izvedela, da jo je mož prevaral. Sedaj je zahtevala ločitev. "Razočarana sem, saj sta mi bila oba blizu – tako mož kot njegova ljubica. Na nek način mi je bilo to težje predelati kot sago, ki sem jo preživljala v Iranu."