FOTO: Pet let zgodbe o tragediji, napuhu in egoizmu

Pred natančno petimi leti, prav tako kot danes je bil petek trinajstega, se je zgodila ena najhujših nesreč turističnih ladij v evropskih morjih v zadnjih letih. Ob italijanskem otočku Giglio je med križarjenjem nasedla skoraj 300 metrov dolga in 450 milijonov evrov vredna ladja Costa Concordia. Na njej je bilo 4252 ljudi, 32 se jih s potovanja nikoli ni vrnilo. 

Costa Concordia nekaj dni po nesreči: 

Egoistični kapitan

Toda zgodba o nesrečni ladji ni bila zgolj zgodba o tragediji, bila je tudi zgodba o napuhu in egoizmu, ki je vanjo vodil. V glavni vlogi pa kapitan Francesco Schettino. Izkazalo se je, da se je otoku preveč približal, ker je želel tam nekoga pozdraviti. Dno je bilo za ladjo z ugrezom 14 metrov prenizko, nesreča je bila neizogibna. Ladja se je na skalah nevarno nagnila in voda je zalila strojnico, zato so ugasnile luči. V temi je bila panika še večja. Kapitan, ki naj bi organiziral varno reševanje, je spet odpovedal. Evakuacijo je ukazal šele po eni uri, do takrat pa so potniki že sami obvestili obalno stražo. Po njih so poslali reševalne čolne, ki so jih na varno vozili kar šest ur. Marsikdo je v strahu za življenje sam skočil v ledeno mrzlo morje. Nato pa šok. Izkazalo se je, da kapitan Schettino, ki naj bi se bolj kot ladji posvečal ljubici, ni čakal šest ur, na reševalni čoln se je vkrcal že prej. Pa čeprav velja, da mora kapitan zadnji zapustiti potapljajočo se ladjo.  

Nekaj dni po nesreči se je v javnosti pojavil posnetek radijskega pogovora med njim in poveljnikom obalne straže v Livornu. Ta ga je najprej prepričeval, nato pa mu ukazoval, naj se vrne na ladjo in pomaga potnikom. Zaman. Schettino je vztrajal na čolnu, ki ga je vozil na varno proti obali. Na srečo so drugi člani posadke pokazali veliko več poguma. Tako so prvi rešilni čoln z ladje v vodo spustili že deset minut po ukazu za evakuacijo. To nikakor ni dovolj časa, da se vse pripravi in vkrca ljudi, kar pomeni, da so reševanje na svojo pest začeli že pred ukazom.   

Poglejte kompilacijo posnetkov nadzornih kamer ter reševanja s Coste Concordie: 

Deklica umrla, ker ji nihče ni želel odstopiti mesta na rešilnem čolnu

Žal še vedno prepozno za 32 potnikov. Posmrtne ostanke nekaterih med njimi so iskali več mesecev, celo več kot leto. Truplo Italijanke Marie Grazie Trecarichi so našli šele oktobra naslednje leto, indijskega natakarja Russla Rebella pa nekaj tednov pozneje, ko je ladja že bila v pristanišču v Genovi, kjer jo bodo razkosali. Deset dni je na novice o svojih najdražjih čakala mama komaj petletne Dayane Arlotti. Vsi njeni strahovi so se, žal, uresničili. Deklica se je utopila skupaj z očetom Williamom.  

Na sojenju Schettinu je slišala podrobnosti o njuni smrti, zaradi katerih je marsikomu zaledenela kri v žilah. Deklica je umrla, ker ji nihče ni odstopil mesta na rešilnem čolnu. Skupaj z očetom so jo zato člani posadke poslali na drugo stran ladje, kjer je bilo še nekaj prostih mest. A ko sta prečkala palubo, se je ladja nagnila in deklica je zdrsnila v vodo. Priča je opisovala, da jo je oče v temi iskal in jo panično klical. Ko jo je poskušal rešiti, je utonil tudi on. 

Junaški član posadke

Pričal je Lorenzo Barabba, vodja strežnih služb na Costi Concordii. Povedal je, da je bil prehod z ene na drugo stran ladje zaradi spolzkih, mokrih tal izjemno nevaren. S potniki so zato oblikovali človeško verigo. Žal jim Dayane in njenega očeta ni uspelo rešiti, je pa Barabbino pogumno ukrepanje ena redkih pozitivnih zgodb s Coste Concordie.

Costa Concordia septembra 2013, ko so jo spet postavili:

Costa Concordia dve leti po tragediji: 

Kapitan še vedno svboden

Costa Concordia je med največjimi ladjami v zgodovini, ki jih je kapitan zapustil. 11. februarja 2015 so ga obsodili na 16 let zapora. 10 let je dobil zaradi uboja 32 potnikov, pet, ker je zapustil ladjo, eno, ker je zapustil potnike, in dodaten mesec, ker je lagal pristaniškim oblastem. Ob izreku sodbe je jokal, a nad lastno usodo, ne nad usodo nesrečnikov. Obžalovanja namreč ni pokazal. Na sodbo se je pritožil, dokler ne bo zadeva zaključena, bo ostal na prostosti. Lastniki ladje, družba Costa Cruises, so jo odnesli brez kazni, čeprav so bili varnostni ukrepi na ladji milo rečeno pomanjkljivi. 

Prebivalci Giglia so nekaj časa trepetali pred izlivom nafte, a so ga na srečo še pravi čas preprečili. Potem ko so Costo Concordio spet dvignili, so jo julija 2014 odvlekli v 320 kilometrov Genovo, kjer jo bodo – uradno samo še kup starega železa – razrezali. Glavnino del so že opravili. Stroški so narasli na več kot milijardo evrov, ocenjujejo, da bodo dosegli celo milijardo in pol. 

Julija 2014 je Costa Concordia odplula na svojo zadnjo pot proti Genovi: