Golob o škodi po neurjih, dolgotrajni oskrbi, odstopu ministra in Tini Gaber

Kako bo pomagala vlada, je pojasnil predsednik vlade dr. Robert Golob v oddaji 24UR ZVEČER.

Poudaril je, da bo interventni zakon urejal vso sanacijo in še več, je pa vlada najprej uredila tisti del, ki se tiče lokalnih skupnosti, ker so namreč občine zadolžene za reševanje in zaščito na lokalnem nivoju. "Gre za predplačila za odpravo škode po intervencijah, s tem smo zagotovili, da intervencije potekajo nemoteno, s tem bomo zmanjšali škodo na objektih in premoženjih ljudi."

Po drugi strani, je nadaljeval Golob, pa bodo kmetom, ki so res prizadeti, pomagali s sistemskimi spremembami. "Sistemski zakon bo na vladi obravnavan na prvi seji 17. 8., izhodišča so potrjena in pričakujem, da ga bodo vsi podprli in da bomo prve zahtevke po škodi lahko izplačevali že letos, najverjetneje oktobra, mogoče na začetku novembra." Poudaril je, da take hitrosti nismo videli še nikoli v zgodovini Slovenije.

Vendar obstaja bojazen, da bodo kmetje s tem postali privilegirani v primerjavi z ostalimi državljani, ki niso imeli zavarovanega premoženja in so jim naravne ujme povzročile škodo.

Golob je dejal, da pozivajo kmete, naj zavarujejo svoje izdelke, žal pa tudi zaščita pred točo ni pomagala ne kmetom ne ostalim. "Zato je pomembno, da mi vstopimo kot država v sistemu de minimis in jim pomagamo do neke zgornje omejitve. Kar se tiče ostalega premoženja, verjamem, da je zavarovano, kar pa ne pomeni, da ne iščemo načinov, kako bi pomagali vsem ostalim. Iščemo načine, da najdemo na gradbenih objektih sistemsko rešitev, da dejansko pokrijemo tisti strošek, ki ga ljudje ne morejo sami kriti."

Dodal je, da pripravljajo program, kako povezati sanacijo objektov z energetsko sanacijo. Sistemske rešitve pa potrebujemo, ker, kot je dejal Golob, se boji, da bodo taka neurja "nekaj, na kar se bomo morali navaditi".

Denar za vse to pa je, kot je zatrdil, v proračunski rezervi. "Dosedanji zakon je vedno bil, da se je čakalo na oceno celotne škode. In to je trajalo, približno 12 mesecev kasneje pa so ljudje šele prišli do denarja. Mi ta postopek za najbolj izrazite primere, ko je škoda največja, skrajšujemo radikalno, da bodo ljudje prišli do denarja čim prej," je dodal.

Pojasnil je, da so podaljšali čas trajanja intervencije, torej obdobje, ki je najbolj občutljivo, kjer ne samo civilna zaščita in lokalne oblasti, temveč tudi slovenska vojska pristopajo do težav na terenu, to pa krije država. Ob tem je pohvalil civilno zaščito in Slovensko vojsko, kako požrtvovalno pristopa do težav na terenu. 

Zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki dviguje veliko prahu, nasprotujejo delodajalci, sindikati in opozicija

Zakon o dolgotrajni oskrbi za vse zaposlene in upokojence prinaša dodatno enoodstotno obdavčitev. Zakaj pa to ni krito iz proračuna? Kot je dejal Golob, trenutno ni obdavčen nihče, vendar če je to edina možnost, bodo z njo šli naprej. "Proračun je treba tudi napolniti, in če bi, v tem primeru 800 milijonov evrov, obesili na proračun države, bi morali iti v dvigovanje davkov. Zato smo breme porazdelili, del prevzame proračun, del ljudje sami, del delodajalci."

Kot je dodal, je najpomembnejše to, da se vsaka od družin srečuje s starajočimi se člani, za tiste, ki ne pridejo v dom, žal ni poskrbljeno. "Ljudje si želimo, da bi čim dlje ostali doma in da bi imeli oskrbo na domu. Prvič po 20 letih uvajamo točno to – oskrbo na domu, ki si jo lahko privošči vsak," je pojasnil.

Za vojsko so sicer v proračunu našli denar, gre za več kot milijardo v naslednjih štirih letih. "Treba je ločiti, kje se konča solidarnost in kaj je primarna naloga države. In to je skrb za varnost, moramo znati poskrbeti za varnost. In to, da smo člani Nata, potegne za sabo pogodbene zaveze," je poudaril.

Dodal je, da je pomembno to, da je ta zakon dober za ljudi, družine, ki imajo v svojih vrstah starajoče se člane, ki želijo ostati doma. Ti ljudje se morajo, po njegovih besedah, namreč znajti, da poleg službe poskrbijo še za svoje starše z demenco ali boleznimi. "Končno bo za to poskrbela država," je zatrdil.

Zakaj sta se Golob in nekdanji minister za zdravje Danijel Bešič Loredan razšla?

Odločitev je njegova, je potrdil Golob. "Ugotovil sem, da se razhajava na eni točki, in to je točka pogleda, kako naj zasebna iniciativa v zdravstvenem sistemu deluje znotraj javne zdravstvene mreže," je pojasnil. Dodal je, da je njegovo mnenje, da je to lahko dopolnilo, medtem pa je drugi pogled tudi zdravstvene zbornice, da je to temelj.

"Sam verjamem, da je treba krepiti javne zavode, koncesionarje pustiti kot dopolnilo in zgraditi tako javno mrežo, ki bo v ospredje postavila bolnika."

Dodal je, da vse odločitve sprejema sam in na podlagi argumentov – tako je bilo tudi v primeru Bešiča Loredana. "Ko sedim tukaj kot v. d. ministra za zdravje, potrjuje to, da je ta reforma posredna reforma te vlade in bo kot taka tudi izpeljana. Stojim za svojimi ljudmi, to se mi zdi pravilno, dokler delamo vsi za isti cilj in iste namene."

O novem ministru oz. ministrici za zdravje se še niso pogovarjali, še manj pa odločali. "Imamo tri mesece časa, meni je najbolj pomembno to, da bo minister nekdo, ki bo znal povezati vse deležnike in vse posameznike, ki trenutno na polno delajo na ukrepih za zdravstveno reformo, tu pa ne gre za enega ali tri ljudi, temveč za vsaj 50 posameznikov, ki delajo na reformi." Poudaril je, da mora minister biti predvsem povezovalec in mogoče malo manj vizionar. 

Tina Gaber in odstrel nutrij

Golob je pojasnil, da imajo civilna družba in aktivisti pravico in dolžnost opozarjati, če vidijo krivico, vlada pa je dolžna prisluhniti. "Še posebej, ko je za tem 25.000 podpisov in med njimi je pač tudi moja partnerka. Ona se je borila v preteklosti za pravice živali in drugih ranljivih skupin, bori se danes, prepričan sem, da se bo borila tudi v bodoče."

Dodal je, da ima vsak pravico biti aktivist in se javno izražati na družbenih omrežjih. "Moja partnerka bo delovala javno in vse, kar ima povedati, bo povedala prek medijev, mislim, da je to najbolj transparenten možen način delovanja," je dejal premier. "Civilna družba, ki nam postavlja ogledalo, pa včasih zahteva stvari, s katerimi se ne strinjamo. In kaj je s tem narobe? Ravno s tem, ko imamo več argumentov, pa ne nujno tistih, s katerimi se vsak posameznik strinja, pridemo do boljših rešitev. V primeru nutrij moramo najti boljšo rešitev."

Poudaril je, da je takrat, ko 25.000 Slovencev in Slovenk podpiše peticijo in predlaga rešitve, prav, da jim stroka prisluhne. "Še marsikateri ukrep bomo dali v ogledalo civilni družbi. Prav je, da opozarjajo na svoj pogled, na nas je, da se potrudimo in prisluhnemo, in če je boljša rešitev, da jo najdemo."

Na njeno objavo na Instagramu, da gre pri izdelavi študije o naravovarstvenih vplivih nutrij na okolje, ki jo je pripravil Hubert Potočnik za bodočo sistemsko korupcijo, ker naj bi bila ta podlaga za odlov nutrij, se je odzval tudi njen avtor Potočnik, ki se mu zdi ravnanje Tine Gaber žaljivo na osebni, strokovni in institucionalni ravni.

Vsak ima pravico do svojega mnenja, je poudaril Golob. "Ampak ne živimo v državi, kjer bo moški kontroliral besede svoje partnerke. Daleč od tega," je dejal.