Prehod Bešiča Loredana v poslanske klopi malo verjeten

Po neuradnih informacijah STA Danijel Bešič Loredan po odstopu s funkcije ministra za zdravje ne bo sedel v poslansko klop Gibanja Svoboda. To možnost bi namreč lahko izbral kot nadomestni poslanec ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona. Tudi vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je dejal, da pričakuje, da bo poslanska skupina do poletnih parlamentarnih počitnic in tudi jeseni ostala v enakem številu in sestavi kot doslej.

Bešič Loredan je sicer vse od nastopa vlade vodil zdravstveni resor, zato poslanske funkcije ni opravljal nikoli. Po odstopu se je zavil v molk in tudi danes še ni želel razkriti, kakšna bo njegova nadaljnja pot po prenehanju ministrske funkcije.

Odstopno izjavo z mesta ministra za zdravje, ki mu jo je v podpis ponudil premier Robert Golob, je Bešič Loredan podpisal v petek. Po njegovem odstopu bo funkcijo zdravstvenega ministra začasno prevzel premier sam.

Državni zbor se bo z menjavo na vrhu zdravstvenega resorja seznanil v četrtek na izredni seji, na kateri bo po napovedih prisoten tudi Bešič Loredan. S tem bo ministru v odstopu prenehal mandat. Kdo bo prevzel vodenje resorja s polnim mandatom, za zdaj še ni znano.

Obravnava interventnega zakona na področju nabave zdravil po nujnem postopku

Poslanci bodo ob tem obravnavali tudi predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi, predlog novele Zakona o socialnem varstvu ter interventni zakon na področju nabave zdravil, ki ga je vlada sprejela minuli teden. Z njim želi začasno urediti problematiko nabave zdravil, s katero se že dlje časa soočajo javni lekarniški zavodi. Po predlogu bi začasno odpravili problematiko hkratnega spoštovanja predpisov s področja lekarniške dejavnosti in predpisov s področja javnega naročanja s strani javnih lekarniških zavodov.

Kot je na seji kolegija predsednice DZ ugotavljal poslanec NSi Janez Cigler Kralj, se javni lekarniški zavodi velikokrat znajdejo v težavah, ko bi po določbah Zakona o lekarniški dejavnosti v določenih primerih zdravilo morali zagotoviti v največ 24 urah, Zakon o javnem naročanju pa sistemsko ne določa takih izjem in lekarnam ne omogoča, da bi to storile zakonito. Ker menijo, da bi zagotavljanje nemotene preskrbe zdravil moralo biti izjema v javnem naročanju, so obravnavo po nujnem postopku zato izjemoma podprli. Ob tem so pozvali, da rešitev čim prej postane dolgoročna in ne samo začasna.

Kritični do obravnave po nujnem postopku so bili v SDS, kjer po besedah poslanca Zvoneta Černača menijo, da bi se vlada tega lahko lotila drugače, "saj problem ni nastal včeraj". Obravnavi po nujnem postopku sicer niso nasprotovali.

Zakon o dolgotrajni oskrbi bi se začel uporabljati 1. januarja 2024, postopno pa prinaša pravico do oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu in e-oskrbo, dolgotrajno oskrbo v instituciji in denarni prejemek, ki bo nadomestil zdajšnji dodatek za pomoč in postrežbo. Za financiranje zakona, vključno z upravljanjem sredstev, bo treba zagotoviti 960 milijonov evrov letno. Od tega bo državni proračun prispeval 190 milijonov evrov, preostali znesek v višini 770 milijonov evrov pa bodo pridobili s prispevkom za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka od bruto plač, ki ga bodo plačali delodajalci in delojemalci, oziroma od neto pokojnin.

V koaliciji še vedno polagajo upe v predlog zakona o digitalizaciji zdravstva

Na dnevnem redu pa ne bo predloga Zakona o digitalizaciji zdravstva, saj so koalicijske poslanske skupine Svoboda, SD in Levica umaknile zahtevo, da ga uvrstijo na prihajajočo sejo državnega zbora. Ocenjujejo namreč, da za pripravo ustreznih dopolnil, ki bi naslovila pomisleke zakonodajno-pravne službe (ZPS), ni dovolj časa. ZPS namreč v 49-stranskem mnenju našteva več pomanjkljivosti – predlagana ureditev je večinoma premalo jasna in določna, zlasti glede posameznih obdelav, določitve namena obdelave in posameznih osebnih podatkov, ki se v določen namen obdelujejo.

V koalicijskih poslanskih skupinah se kljub umiku s seje državnega zbora od predloga zakona o digitalizaciji zdravstva še niso poslovili. Pričakujejo, da ga bodo obravnavali jeseni.

Kot pravi Borut Sajovic, odmik obravnave ne pomeni, da na zakonodajnih rešitvah ne delajo ali se o njih ne usklajujejo. Spomnil je, da je bil predlog zakona ob prvi obravnavi sprejet brez glasu proti. To po njegovi oceni kaže na močno zavedanje, da tak zakon potrebujemo. "V javni obravnavi je bilo danih kar nekaj pripomb, pomislekov, predlogov za nadgradnjo. Jemljemo jih resno, zavzeto in odgovorno in temu se posvečamo ta trenutek - iskanju rešitev, kljub temu da mogoče o tem ne razpravljamo na plenarni seji," je dejal.

Podobno je po njegovih besedah tudi pri pripravi predlogov za strukturno prenovo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Kot je dejal, iščejo "optimalne rešitve, kako zgodbo nadaljevati in vse skupaj tudi z dolgotrajno oskrbo dati v neko skladno celoto".

Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec meni, da po odstopu Bešiča Loredana, ki je zatrjeval, da je ta zakon prvi korak v zdravstveni reformi, "ni več nosilca te vizije". Kljub temu ocenjuje, da je predlog zakona, ki so ga uspeli koalicijsko uskladiti, dovolj dober, da bi lahko prestal obravnavo. Opozoril je, da bodo stvari verjetno zelo odvisne tudi od tega, kako bo do zdravstvene reforme pristopil nov minister. "S tega vidika se mi zdi morda smiselno, da se s tem počaka. Ta mesec, ki ga izgubimo s parlamentarnimi počitnicami, ne bo oviral tega procesa," je dejal in dodal, da je ključ zdravstvene reforme tudi na številnih drugih mestih.

Tudi v poslanski skupini SD poudarjajo, da je zakon nujno potreben, predvsem zaradi dobrega in sprotnega pregleda nad sistemom. Zato je predlog zakona po njihovih navedbah pravi korak, ki ga je treba premišljeno pripeljati do konca. Ker gre za občutljivo področje, pa je po njihovem prepričanju kakovost pomembnejša od hitrosti. Obenem so spomnili, da imamo vzpostavljenih veliko digitalnih rešitev, zato digitalizacija ne pomeni novega sistema, temveč njegovo nadgradnjo.

Vrtovec v dodatnem popravljanju zakona ne vidi težav

S tem, ko je vlada v DZ poslala zakon, preden je bil ta v celoti usklajen, je parlament nase prevzel tudi nalogo, da ustrezno popravi oziroma dopolni zakon. Zato so v poslanski skupini SD prepričani, da je smiselno izpeljati vse postopke, s katerimi bodo lahko v zakon vgradili vsa pravila stroke. Da zakon potrebujemo sicer pritrjujejo tudi v opozicijski NSi.

Da je zakon o digitalizaciji zdravstva potreben in je šel v pravo smer, menijo tudi v opozicijski NSi. V zamiku nadaljnje obravnave zakonskega predloga tako vodja poslancev NSi vidi še eno nerazumno potezo vlade. Če je zdravstvena reforma res prioriteta vlade kot zatrjuje vladna koalicija, ki pa se je zdaj odločila za zamik obravnave, se je treba po njegovih besedah vprašati, kdo koga vleče za nos.

Njegov strankarski kolega Jernej Vrtovec v dodatnem popravljanju zakona sicer ne vidi težav. "Bojim pa se, da v stanju, ko nimaš ministra, se težko kdo usklajuje, kaj popraviti in kaj ne," je dejal Vrtovec. Ob opozorilih informacijske pooblaščenke glede zakonskega predloga pa je prepričan, da smo v Sloveniji glede zbiranja podatkov in implementacije te zakonodaje "bolj papeški od papeža". "Zakonodajalec je vedno pripravljen narediti vse, da ne bi prihajalo do teh zlorab, a v digitalni družbi se ne da vsega do potankosti urediti, da do teh zlorab ne bi prihajalo," je še opozoril Vrtovec.

V SDS danes niso bili na voljo za izjave.