Prve grobe ocene po neurjih: prizadetih okoli 10.000 hektarjev kmetijskih površin

Kot je za STA pojasnil predsednik KGZS Roman Žveglič, njihove službe kmetijskega svetovanja podatke o škodi še zbirajo ter pošiljajo na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kljub temu pa prve ocene kažejo, da je bilo do prejšnjega petka v kmetijstvu poškodovanih 7000 hektarjev kultur, poljščin, sadovnjakov in vinogradov.

Ob upoštevanju škode, ki so jo neurja dodatno povzročila v zadnjih dneh, se prva ocena giblje pri 10.000 hektarjih poškodovanih površin. V te številke pa, kot opozarja Žveglič, ni vključena škoda na travinju, ki pa je prav tako nastala, saj so bili nekateri travniki poplavljeni.

V KGZS od pristojnega ministrstva zdaj pričakujejo pripravo interventnega zakona, kar je bil tudi eden od sklepov, ki jih je v torek na seji sprejel svet KGZS. Po pojasnilih Žvegliča pozivajo k temu, da bi naravne ujme postale del sistemskega zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, s čimer bi se izognili pozivanju države k pomoči ob vsakem takšnem izrednem vremenskem dogodku.

V zakonodajo bi morali poleg takojšnje ocene škode in denarne pomoči vključiti tudi druge ukrepe, kot so znižanje davčnih osnov in odpis davkov ter prispevkov, znižanje pristojbin za gozdne ceste, solidarnostni dodatek za starejše, vinogradnikom pa omogočiti dokup grozdja, je nanizal Žveglič. V normalnih letinah jim je to namreč prepovedano, saj lahko v vino predelajo samo lastno grozdje, je dodal.

Želijo si vzpostavitev aktivne protitočne obrambe

Od pristojnih bodo zahtevali tudi popis sanacije škode plazov na njivah in trajnih nasadih. Ta lahko znaša, kot je izpostavil Žveglič, tisoče oz. sto tisoče evrov. "Zaradi plazov imamo ogrožene hiše, hleve in gnojne jame. Če se bo to nadaljevalo, lahko posledično pride tudi do ekoloških katastrof," je poudaril.

Premier in ministrica s predstavniki osrednjih kmetijskih organizacij

O pripravi interventnega zakona in drugih predlaganih ukrepih so predstavniki osrednjih kmetijskih organizacij popoldne govorili tudi na srečanju s predsednikom vlade Robertom Golobom in kmetijsko ministrico Ireno Šinko. 

Spričo niza hudih neurij v zadnjih dneh, ki so po državi povzročila obsežno škodo tudi v kmetijstvu, je beseda na sestanku s predstavniki Zveze kmetic Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Zveze slovenske podeželske mladine, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Sindikata kmetov Slovenije tekla o ukrepih za hitrejšo pomoč po naravnih nesrečah. Premier je sodelujočim predstavil načrtovane spremembe zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, o katerih je spregovoril že po ponedeljkovem srečanju pristojnih na to temo in ki bodo podlaga za hitrejšo in učinkovitejšo pomoč države, so sporočili iz Golobovega kabineta.

Predstavniki kmetijskih organizacij so po njihovih navedbah izrazili zadovoljstvo z dialogom, ki da je pogoj za iskanje najučinkovitejših rešitev. Po trditvah iz kabineta predsednika vlade so se udeleženci sestanka dotaknili tudi posledic podnebnih sprememb in potrebe po pripravi sistemskih rešitev za soočanje z njimi.

Ti bodo podali svoje predloge rešitev, ki jih bo vlada preučila in jih poskušala v največji meri upoštevati, so napovedali v kabinetu.

Zavzemanje za vzpostavitev aktivne protitočne obrambe

KGZS pa se v luči vse pogostejših vremenskih ujm in posledične škode na kmetijskih površinah zavzema tudi za vzpostavitev aktivne protitočne obrambe na območju celotne Slovenije. Kot je izpostavil Žveglič, v zadnjih neurjih škoda ni nastala samo na kmetijskih pridelkih, temveč tudi na ostali infrastrukturi, zato bi moral biti o uvedbi tovrstnega ukrepa, ki bi lahko vsaj omilil posledice toče, sprejet širši konsenz. Še prej pa o tem narediti "resno strokovno presojo" in zagotoviti vire financiranja. Dolgoletne izkušnje iz sosednje Avstrije so pozitivne, tovrstne ukrepe pa financirajo lokalne skupnosti, zavarovalnice, kmetje in država, je ponazoril s primerom.

'Kmetje ogromnih hektarjev polj ravno ne morejo zabetonirati'

Na vprašanje, ali se kmetje zaradi obsežne škode sami trenutno premalo prilagajajo na ekstremne vremenske razmere, pa je dejal, da "se prilagajajo, kolikor jim je za to dana možnost". Kot je opozoril, pred točo kmetje ogromnih hektarjev polj ravno ne morejo zabetonirati. Se pa sočasno s postavljanjem novih sadovnjakov gradijo tudi protitočne mreže. V primeru toče je sadjarstvo namreč ena najbolj prizadetih kmetijskih panog.

Glede spopadanja s sušnimi razmerami s pomočjo namakanja površin pa se pripravlja akcijski načrt. Po Žvegličevih besedah so možnosti površin za kmete, kjer bi si želeli namakati kmetijske površine, že znane, treba je le še odpraviti birokratske ovire, da se bo lažje prišlo do koncesij za vodo, v nadaljevanju pa namakalne sisteme tudi zgraditi. Prakse po svetu gredo v smeri, da tovrstne sisteme gradijo država ali lokalne skupnosti, kmetje pa te sisteme potem vzdržujejo in sofinancirajo. "Če bi morali graditi sami, skupna cena pridelka ne prenese te investicije," je še opozoril Žveglič.

Ob ponedeljkovem neurju na Severnoprimorskem uničenih veliko kmetijskih površin

"Na splošno lahko rečem, da je škoda med 20 in tudi do 100 odstotkov," je za STA povedal vodja oddelka za kmetijsko svetovanje Vasja Juretič in dodal, da je škoda po posameznih območjih različna, najhujša pa je na spodnjem delu doline, v občinah Miren-Kostanjevica, Šempeter-Vrtojba, Renče-Vogrsko in delu občine Nova Gorica. "Zanimivo je, da je neurje zajelo zelo veliko območje, kar ni običajno pri toči," je še dejal.

Škoda je nastala tako v sadovnjakih in vinogradih kot tudi na vrtninah in poljščinah. Na poljih so najbolj občutljive trenutno mlade krmne rastline in nekoliko pozneje posajena koruza, ki je bila trenutno pred cvetenjem. "Pri teh poljščinah je škoda zelo velika, ocenjujemo jo med 70 in 100 odstotki."

Poškodovane bi lahko bile tudi živali na pašnikih

Škoda v vinogradih je ocenjena med 30 in 80 odstotki, odvisno od posameznega območja. Preko 90-odstotna pa je v vinogradih na Biljenskih gričih, delu spodnje Vipavske doline med Renčami in Gradiščem nad Prvačino.

"Kar smo uspeli pregledati, so sadovnjaki z breskvami, ki so jih začeli že obirati, skoraj popolnoma uničeni. Morda je še kje kakšna lokacija, kjer je stanje boljše, vendar prav v tem delu, kjer je največ intenzivnih sadovnjakov breskev, mislim, da lahko govorimo o škodi preko 70 odstotkov," je še povedal.

Precejšnja škoda je tudi na objektih, prav tako rastlinjakih in plastenjakih. Tu je toča poškodovala predvsem plastično folijo, s katero so pokriti, v večini primerov pa tudi rastline v njih. Juretič je povedal še, da še niso pregledali stanja rejnih živali, kar bodo naredili v prihodnjih dneh. Prizadete ali poškodovane bi namreč lahko bile živali na pašnikih.

Natančna ocena škode bo sicer znana v naslednjih dneh, ko jo bo mogoče oceniti na terenu, je še poudaril Juretič.