DZ je v ponedeljek s 54 glasovi za in 24 proti sprejel zakon o dolgotrajni oskrbi, ki od 1. julija 2025 določa plačilo obveznega prispevka v višini enega odstotka. Delodajalci in delojemalci bodo plačali prispevek v višini enega odstotka bruto plače, upokojenci pa v višini enega odstotka od neto pokojnine. Samostojni podjetniki in kmetje bodo plačali dva odstotka, ker so hkrati delodajalci in delojemalci. Ministrstvo za solidarno prihodnost predvideva, da bodo s prispevkom dobili 620 milijonov evrov letno.
Reprezentativne delodajalske organizacije, članice Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), so danes že napovedale predlog veta v državnemu svetu na zakon. Ostro mu nasprotujejo, saj po njihovih besedah vodi v nadaljnje zmanjšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Ob nadaljnjem kršenju pravil socialnega dialoga bodo razmislile tudi o izstopu iz ESS.
Kot so izpostavili, je bil zakon v ponedeljek sprejet brez predhodnega soglasja socialnih partnerjev glede financiranja dolgotrajne oskrbe.
"Zakon pomeni dodatno obremenitev za slovensko gospodarstvo, kar je povsem nesprejemljivo. Vodi v nadaljnje zmanjšanje njegove konkurenčnosti in lahko posledično ogrozi številna delovna mesta. Reprezentativne delodajalske organizacije se bomo finančnim obremenitvam delodajalske strani zoperstavile s predlogom veta v državnem svetu," so sporočili z Gospodarske zbornice Slovenije.
V zakonu o dolgotrajni oskrbi sprejete obremenitve za dolgotrajno oskrbo po navedbah delodajalcev dodatno obremenjujejo gospodarske družbe, čeprav je skupna prispevna stopnja delavcev in delodajalcev že sedaj med najvišjimi v EU.
"Na to smo delodajalske organizacije, članice Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), opozorile že v fazi obravnave predloga zakona na ESS. Znova izpostavljamo, da se strinjamo s potrebo po sistemski ureditvi dolgotrajne oskrbe, vendar pa mora biti ta financirana v okviru obstoječih prispevnih stopenj, nikakor pa ne z dodatnimi obremenitvami delodajalcev," so zapisali.
Interesni skupini delodajalcev in kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev DS pa sta že minuli teden pozvali vlado in poslance k vnovičnemu razmisleku o ustreznosti financiranja dolgotrajne oskrbe. Spomnili so na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, ki opozarja, da ustava izrecno določa štiri zakonodajna področja oziroma vrste zakonov, o katerih referenduma ni dopustno razpisati. To so tudi zakoni o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter zakon, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna.
Če se bo dosedanja praksa kršitev pravil socialnega dialoga nadaljevala še naprej, bodo reprezentativne delodajalske organizacije razmislile tudi o izstopu iz ESS.
KOMENTARJI (269)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.