Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe visoke kazni?

Premier Miro Cerar je v pogovoru za Dnevnikov Objektiv med drugim spregovoril o arbitražni odločbi o meji med Slovenijo in Hrvaško. Kot je dejal, njegov namen in namen slovenske vlade ni, da Slovenija pritisne na Hrvaško, pač pa da spoštuje arbitražno odločbo, kar bi jo morala tudi sosednja država.

"Nad tistim, kar je bilo z odločbo dodeljeno Sloveniji, izvajamo polno jurisdikcijo, enako kot lahko to počne tudi Hrvaška na njenih območjih. Na morju je bila meja z arbitražno odločbo jasno določena, tako da jo lahko zdaj, ko se je iztekel šestmesečni pripravljalni rok, neproblematično in v celoti izvajamo," je dejal Cerar. Glede meje na kopnem pa bo za povsem natančno evidentiranje mejne črte treba ustanoviti skupno komisijo s Hrvaško.

Po njegovih besedah Slovenija uporablja vsa razpoložljiva diplomatska sredstva, da Hrvaško prepriča, da začne izvajati arbitražno odločbo, v prihodnosti pa bo, "če bo to potrebno", uporabila tudi vsa pravna sredstva.

"Za nas je nepredstavljivo, da članica EU ignorira arbitražno odločbo kot pomemben del mednarodnega prava. Hrvaška s tem krši tudi pravo EU, saj se arbitražna odločba navezuje tudi nanj. Hrvaška je torej kršiteljica mednarodnega in evropskega prava in če tega stanja v najkrajšem možnem času ne bo popravila, bomo proti njej dolžni uporabiti pravna sredstva," je še opozoril premier.

Poudaril je še, da se Slovenija noče vrniti v vode negotovosti in nejasnosti, kar bi Hrvaški po njegovi oceni očitno ustrezalo, je pa treba spor o meji rešiti tudi kot zgled širši regiji, predvsem Zahodnemu Balkanu.

Za Hrvate kazni nične

Hrvaški minister za pravosodje Davor Bošnjaković je izjavil, da bo Hrvaška morebitne slovenske kazni za hrvaške ribiče v Piranskem zalivu obravnavala kot pravno nične. Kot je vztrajal, država pač ne more izrekati kazni na ozemlju, ki ni njeno.

"Bomo videli, kako bodo potekale napovedane kazni. Slovenija naj bi jih pošiljala preko ministrstva za pravosodje, a mi teh kazni, ki so pravno nične, ne bomo pošiljali naprej, ampak jih bomo vračali," je v pogovoru za današnji Jutarnji list povedal Bošnjaković. Dejal je še, da so bili savudrijski ribiči prejšnji teden v Zagrebu seznanjeni s situacijo in so se vrnili domov zadovoljni.

Na vprašanje, ali se bo Zagreb morda odločil izpodbijati slovenske kazni na Sodišču EU v Luksemburgu ter ali bo morda proti Sloveniji zaradi enostranske implementacije arbitražne razsodbe ukrepal pred Varnostnim svetom ZN in Mednarodnim sodiščem za pomorsko pravo v Hamburgu, kot so to predlagali nekateri hrvaški pravni strokovnjaki, je Bošnjaković odgovoril, da "takšne poteze niso potrebne".

Meni namreč, da bosta Hrvaška in Slovenija v medsebojnih pogovorih dosegli rešitev spora. "Verjamem, da smo, kot pravi premier Andrej Plenković, blizu dvostranski rešitvi spora," je še dejal minister.

Vendarle finančne posledice za Hrvaško?

Kot so poročali v oddaji 24UR, pa Hrvaški ne grozijo le kazni, ki bi jih na morju spisali naši policisti, ampak je v igri precej več denarja.

Hrvaška nam zaradi izstopa iz arbitražnega procesa, ki je obe državi stal dobrih 6 milijonov evrov,  dolguje točno 400 tisočakov, ki jih je Slovenija založila zanje takrat, ko se je arbitražno sodišče odločilo, da s postopkom vendarle nadaljuje. Glede na zamudne obresti pa bi ta dolg do Slovenije lahko za Hrvate narasel do milijona evrov.

Če bo Slovenija uspela s tožbo proti Hrvaški na sodišču Evropske unije v Luksemburgu, zunanji minister Karl Erjavec napoveduje, da jo bo vložil že v začetku februarja -  lahko Hrvaško zaradi kršenja mednarodnega prava in prava EU doletijo visoke dnevne kazni, ki jo lahko, dokler nepravilnosti ne odpravi, stanejo tudi milijon evrov na dan.

Tako visoke kazni so namreč pred leti grozile številnim državam članicam, tudi Sloveniji, zaradi preseženih škodljivih delcev v zraku.

Agenti Sove na Hrvaškem?

Jutarnji list se medtem v ločenem prispevku v današnji izdaji sklicuje na slovenske medije, ko piše, da je direktor Slovenske obveščevalno-varnostne službe (Sova) Zoran Klemenčič takoj po objavi arbitražne sodbe junija lani poslal na Hrvaško večje število svojih agentov z nalogo, da delajo na implementaciji arbitražne odločbe.

Kot dodaja, ni znano, koliko slovenskih agentov je prišlo na Hrvaško in kje so, a ocenjuje, da tudi ta poteza govori o tem, "kako umazano igra Slovenija, saj je pošiljanje obveščevalcev v druge države popolna kršitev vseh zakonov".

Kaj pa Trdinov vrh?

Zagrebški časnik je poleg tega danes objavil odgovor slovenskega ministrstva za obrambo na vprašanje, ali bo slovenska vojska zapustila vojaški objekt na Trdinovem vrhu, ki so ga na podlagi arbitražne sodbe, ki jo Zagreb sicer ne priznava, dodelili Hrvaški. Iz Morsa so odgovorili, da bodo slovenski vojaki ostali na Trdinovem vrhu do ureditve tega vprašanja med državama.

Primer Trdinovega vrha je za časnik komentirala državna sekretarka za evropske zadeve na hrvaškem zunanjem ministrstvu Andreja Metelko-Zgombić. Kot je dejala, Slovenija napoveduje enostransko implementacijo arbitražne sodbe na morju, kjer tega ne more storiti, medtem ko na območjih, kjer bi to resnično lahko storila sama, kot je nesporno hrvaško državno območje na Trdinovem vrhu, tega ni pripravljena narediti.

Časnik še navaja, da bi Slovenija kot legalistka že zdavnaj morala zapustiti Trdinov vrh. Spominja tudi na lansko izjavo slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca, ki je v pogovoru za Novi list dejal, da bodo spoštovali odločitev arbitražnega sodišča, ne glede na to, kakšna bo. "Danes, ko grozi Hrvaški s kaznimi, pa je na svoje izjave popolnoma pozabil," dodaja Jutarnji list.