Bo STA postala del Nacionalnega demografskega sklada?

V vseh predpisih, v katerih je Republika Slovenija določena kot ustanovitelj in edini družbenik ter vlada kot izvajalec nalog in pristojnosti skupščine ali edinega družbenika, se bo z dnem uveljavitve zakona štelo, da je ustanovitelj in edini družbenik ter izvajalec nalog pristojnosti skupščine Nacionalni demografski sklad, določa sprejeti amandma odbora.

Odbor je tega sprejel namesto sprva predlaganega in nato umaknjenega predloga dopolnila SDS, SMC in NSi, ki je predvideval med drugim spremembe zakonov o družbi Slovenske železnice, o Kobilarni Lipica, o Uradnem listu RS in o STA. To dopolnilo je bilo predlagano potem, ko je zakonodajno-pravna služba DZ med drugim izpostavila, da v prvem odstavku 71. člena predloga zakona niso navedene vse gospodarske družbe s kapitalsko naložbo Republike Slovenije, ki jo upravlja vlada.

Zato je zakonodajno-pravna služba opozorila, da je treba, če se na sklad prenesejo vse kapitalske naložbe države, ki jih upravlja vlada, razen tistih, naštetih v alinejah, s tem uskladiti tudi vse druge zakone, iz katerih izhaja odstop od zakona o Slovenskem državnem holdingu. Zaradi prenosa bi bilo treba spremeniti tudi določbe drugih zakonov, ki določajo, da je Republika Slovenija edini delničar ali družbenik družbe, ali da Republika Slovenija svojega poslovnega deleža ne more deliti ali prenesti na drugo osebo (kot določata npr. zakona o Slovenski izvozni in razvojni banki ter o družbi Slovenske železnice).

V umaknjenem predlogu dopolnila je bilo tako predvideno, da bi v zakonu o STA določili, da je edini ustanovitelj in družbenik STA Nacionalni demografski sklad (ne več država) in da sklad (ne več država) izvaja pravice družbenika. Predvidena je bila tudi sprememba, da štirih članov nadzornega sveta STA ne bi več imenoval DZ na predlog vlade, ampak bi jih imenoval Nacionalni demografski sklad.

Prav tako je bila predvidena sprememba, da STA ne more brez soglasja sklada (ne več vlade) pridobiti, obremeniti ali odtujiti nepremičnega in drugega premoženja, katerega vrednost presega 25 odstotkov vseh letnih prihodkov STA iz preteklega leta.

V postopku DZ je sicer predlog novele zakona o STA, ki so ga vložili poslanci Levice in ki predvideva, da bi med obvezne vsebine poročanja v angleškem jeziku umestili tudi poročanje o prostovoljstvu in o nevladnih organizacijah. Predlog je novembra lani prestal prvo obravnavo DZ, sredi januarja ga je podprl tudi odbor DZ kulturo.

Vlada tega predloga sicer ne podpira, je na januarski seji odbora za kulturo povedala državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc, saj da vlada sama pripravlja predlog novele zakona o STA.

Vlada je julija lani v javno obravnavo v sklopu predvidenih sprememb nekaterih medijskih zakonov že poslala osnutek novele zakona o STA, ki pa je naletela na ostro kritiko v delu politike, stroke in novinarskih združenj. Osnutek, ki je septembra sklenil javno obravnavo, je med drugim predvideval spremembo načina financiranja in upravljanja STA, na STA pa so ga označili kot velik korak nazaj v zagotavljanju avtonomije in neodvisnosti STA.