Dodatna presoja komisije v skladu z odločitvijo komisije iz leta 2011 o nadomestilih za javni servis tistim, ki izvajajo storitve splošnega gospodarskega interesa, ni potrebna, še piše v pismu predstavnikom STA, pod katerim sta podpisani komisarki Margrethe Vestager in Vera Jourova. V luči nujnosti financiranja tako slovenske oblasti lahko odobrijo pomoč brez vnaprejšnjega obveščanja komisije, če letni znesek pomoči ne presega 15 milijonov evrov.
Višina sredstev, ki jih STA letno dobi od države za opravljanje javne službe obveščanja, znaša približno dva milijona evrov, skupni prihodki agencije, ki se ukvarja tudi s tržno dejavnostjo, pa nekaj več kot štiri milijone evrov.
"Službe generalnega direktorata komisije za konkurenčnost so slovenske oblasti že opozorile na to dejstvo," sta še poudarili Vestagerjeva, ki je tudi izvršna podpredsednica Evropske komisije in Jourova, ki je tudi podpredsednica komisije.
Vestagerjeva in Jourova sta v odgovoru agenciji izpostavili, da gre pri dogajanju glede financiranja STA po njunem mnenju za izjemno pomembno zadevo. Dodali sta, da je za demokracijo ter skupne evropske vrednote ključno, da lahko mediji kjerkoli v EU delujejo svobodno in neodvisno, saj je to bistvo medijskega pluralizma. Zapisali sta še, da imajo javni mediji v EU posebno vlogo in da bi se morale države članice vzdržati poskusov pritiska nanje.
"Komisija se tudi zaveda in podpira pomembno vlogo neodvisnih tiskovnih agencij za medijsko okolje," sta izpostavili Vestagerjeva in Jourova. "Iz tega razloga lahko države članice, če želijo, v skladu s pravili EU o državnih pomočeh podpirajo tiskovne agencije kot subjekte, ki izvajajo službo splošnega gospodarskega interesa," sta pojasnili.
"Naj spomniva, da je Slovenija vseskozi financirala STA, ne da bi zaprosila komisijo za odobritev državne pomoči," še piše v pismu predstavnikom STA. V njem sta komisarki pojasnili, da državam to omogoča odločitev komisije iz leta 2011 o storitvah splošnega gospodarskega interesa.
Spomnili sta še, da sta svoboda in pluralizem medijev zapisana tudi v Evropski listini o temeljnih pravicah ter da je ob pandemiji covida-19 komisija pozvala države članice, naj posebno pozornost namenijo podpori medijev na način, ki spoštuje in spodbuja neodvisnost, svobodo in pluralizem medijev. "Razmere v Sloveniji in drugih članicah unije bova še naprej pozorno spremljali," sta še napovedali Vestagerjeva in Jourova.
Predstavniki vseh organov zaposlenih in urednikov so v ponedeljek na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, komisarje Jourovo, Vestagerjevo in Janeza Lenarčiča ter v. d. vodje predstavništva Evropske komisije Natašo Goršek Mencin naslovili pismo, v katerem jih seznanjajo z ravnanjem slovenske vlade glede financiranja agencije ter jih prosijo, naj pristojna telesa Evropske komisije čim prej odgovorijo na vprašanje slovenske vlade, ali je financiranje javnega servisa STA državna pomoč ali ne.
Prosijo tudi za jasno stališče komisije, da tako ravnanje vlade pomeni teptanje svobode medijev, vladavine prava in demokracije. "S hitrim odgovorom lahko vladi pošljete jasno sporočilo, da njeno ravnanje ni skladno s temi temeljnimi načeli Evropske unije," so še zapisali predstavniki agencije.
Spomnimo. V sedmi paket protikoronskih ukrepov, ki je v veljavo stopil 31. decembra, je poslancem uspelo vnesti določilo, ki vladi nalaga, naj v sedmih dneh poravna vse obveznosti do STA. V petek, ko se je rok iztekel, na računih agencije še vedno ni bilo sredstev, vlada pa je našla izgovor, da mora v Bruslju preveriti, ali morda ne gre za nedovoljeno državno pomoč. V Uradu vlade za komuniciranje (Ukom) so takrat napovedali, da bo zakonsko določen znesek za opravljanje javne službe nakazan takoj, ko bo Evropska komisija dala pozitivno mnenje. Vodstvo in zaposleni na STA pa so ocenili, da je vladino nespoštovanje zakona poraz pravne države.
Direktor STA Bojan Veselinovič je na odboru za kulturo člane odbora obvestil, da danes mineva 48. dan, odkar s strani ustanovitelja STA ni prejela niti centa za delovanje agencije in to ne le za opravljanje javne službe, ki jo vseskozi opravlja v skladu z zakonom, ampak tudi ne za storitve, ki jih opravlja za potrebe vladne administracije. Te storitve niso bile plačane ne za oktober, ne za november in december. Na to so opozorili tudi v opozicijskih vrstah in vlado pozvali k plačilu obveznosti do STA.
Kot je dejal Veselinovič, se na STA sprašujejo, kaj še je potrebno za to, da bo zakon spoštovan. "Čakanje na mnenje Evropske komisije se je po naši oceni izkazalo kot nov poskus zavlačevanja in sprenevedanja. Če se bo stanje nadaljevalo, sklepamo, da se je vlada kot predstavnik ustanovitelja odločila, da STA ne rabi več," je dejal Veselinovič.
Ob tem je dodal, da se ni odločila poseči po določbah zakona o gospodarskih družbah, po katerem bi lahko dobila vse podatke, ne zmeni se za zakon, s katerim ji je naloženo financiranje, poteptan je interventni zakon, ne zmeni se za stališča nadzornega sveta.
Tudi predsednik DZ Igor Zorčič je zavlačevanje vlade pri izpolnjevanju zakonskih obveznosti do STA označil za nedopustno. Kot je sporočil, je vlada dolžna upoštevati voljo DZ in se ne more sklicevati na soglasja institucij EU. Po oceni SMC so takšne oblike pritiska na javni medijski servis nedopustne, zato pričakujejo rešitev problema.
Ministrica za pravosodje Lilija Kozlovič, prav tako iz vrst SMC, je ob tem izpostavila, da "STA potrebujemo, zato vztrajamo, da je potrebno zagotoviti finančna sredstva". Predsednik SMC in gospodarski minister Zdravko Počivalšek po njenih navedbah o tem vodi pogovore s predsednikom vlade, v primeru neuspešnega dialoga pa bodo na vlado posredovali predlog gradiva za realizacijo in zahtevali obravnavo na vladi.
STA sicer še čaka odgovor Ukoma in ministrstva za finance, ali bodo sedaj na podlagi sedmega protikoronskega zakona poplačali zapadle obveznosti za opravljanje javne službe. Prav tako še čaka odgovore dveh ministrov SMC - poleg Počivalška še ministra za javno upravo Boštjana Koritnika. Ministri so namreč po besedah vodje poslancev SMC Janja Sluga dejali, da bodo zahtevali uresničitev zakonske določbe iz sedmega protikoronskega svežnja.
KOMENTARJI (112)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.