V eksploziji v največjem iranskem pristanišču Šahid Radžai v kraju Bandar Abbas je umrlo najmanj 40 ljudi, več kot 1200 pa je bilo ranjenih, poročanje iranskih medijev povzema Reuters. Gasilci so se v nedeljo še borili z ognjenimi zublji. Na pomoč je svoje reševalne enote, vključno z gasilskim letalom, v Iran poslala tudi Rusija.
Eksplozija je bila tako močna, da je razneslo okna v radiju več kilometrov, z ladijskih zabojnikov je odtrgalo kovinske trakove in poškodovalo blago v njih. Zvok eksplozije so slišali tudi 50 kilometrov stran.
Carinski urad pristanišča je v nedeljo sporočil, da je eksplozija verjetno posledica požara, ki je izbruhnil v skladišču nevarnih in kemičnih snovi. Tudi iranski notranji minister Eskandar Momeni je dejal, da se je eksplozija začela z manjšim požarom. Zakaj je zagorelo, za zdaj še ni znano. "V soboto ob 12.04 so opazili manjši plamen, katerega vzrok še ni znan. Dim in ogenj sta se razširila v manj kot minuti in dosegla okoliške zabojnike, kar je povzročilo eksplozijo," je povedal novinarjem.
Momeni je dejal, da morebitne napake še preiskujejo. "Zoper odgovorne na katerikoli ravni bomo ukrepali," je zagotovil. Preiskovalci po njegovih besedah preiskujejo morebitne varnostne kršitve, pa tudi napačne deklaracije vnetljivih snovi.
Nevarno blago napačno deklarirano?
Del pristanišča naj bi bil, po poročanju Al Jazeere, povezan s prejšnjo dobavo kemične sestavine, ki se uporablja za izdelavo raketnega goriva. Vendar je tiskovni predstavnik iranskega obrambnega ministrstva Reza Talaei Nik dejal, da "na območju ni bilo uvoženega ali izvoženega tovora z vojaškim gorivom ali za vojaško uporabo".
"Eksplozija v pristanišču se je zgodila zaradi napačnih deklaracij o uvoženem tovoru," pa je poročala iranska tiskovna agencija ILNA, pri čemer se je sklicevala na izjave izvršnega direktorja podjetja Sina Port and Marine Services Company (SPMCO), ki upravlja del pristanišča, kjer je eksplodiralo. "Izjemno nevarno blago je bilo deklarirano kot običajno blago in shranjeno v pristanišču," naj bi dejal izvršni direktor Saeid Džafari.
"Eksplozija je posledica večkratnega posredovanja lažnih informacij o nevarnih snoveh in dobave tega blaga brez potrebne dokumentacije in oznak za nevarne snovi," naj bi dejal Džafari in dodal, da "moč, udarni val in radij uničenja, skupaj z drugimi značilnostmi eksplozije, kažejo na to, da je bil tovor zelo nevaren in bi ga morali v pristanišču razglasiti za nevarnega".

Poročanje agencije ILNA je povzel Iran International, ki je pozneje sporočil, da je omenjena agencija novico o tem izbrisala. "ILNA ni pojasnila umika novice. Eksplozija v pristanišču je sprožila vprašanja med iransko javnostjo, nekateri pa jo primerjajo z eksplozijo v pristanišču v Bejrutu leta 2020, ki jo je povzročil nepravilno shranjen amonijev nitrat," so zapisali v Iran International.
Podjetje SPMCO je sicer predmet sekundarnih sankcij ameriškega finančnega ministrstva.
Ajatola ukazal temeljito preiskavo
Pristanišče je v nedeljo obiskal tudi iranski predsednik Masud Pezeškian, ki je med drugim obiskal tudi hospitalizirane žrtve eksplozije. "Poskušali bomo poskrbeti za družine, ki so izgubile svoje ljubljene, in zagotovo bomo poskrbeli za drage ljudi, ki so bili ranjeni," je dejal.
Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej pa je pozneje v televizijskem nagovoru dejal, da so "varnostni in pravosodni uradniki dolžni temeljito preiskati in odkriti vsako malomarnost ali namero ter ukrepati v skladu s predpisi".
Dan po močni eksploziji pa je vodja iranske družbe za infrastrukturne komunikacije, Behzad Akbari, sporočil, da so v nedeljo preprečili obsežen kibernetski napad na svojo infrastrukturo, poroča Reuters. "Odkrili smo enega največjih in najbolj kompleksnih kibernetskih napadov na državno infrastrukturo in sprejeli smo preventivne ukrepe," je Akbari povedal v ponedeljek, pri tem pa ni navedel podrobnosti.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.