Varna živila, ki ne ogrožajo zdravja ljudi, so temelj zdrave prehrane in pomemben dejavnik javnega zdravja. Velik spekter bolezni, ki se prenašajo z živili, je v svetu še vedno naraščajoč problem. Bolezni so rezultat uživanja onesnaženih živil, ki se lahko pojavijo v katerikoli stopnji živilske verige, od pridelave oziroma proizvodnje živila do zaužitja in so posledica okoljskih onesnaženj, neprimernih kmetijskih ali proizvodnih praks in skladiščenja ter neznanja in neosveščenosti pri izbiri in pripravi hrane.
Pri Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO) so izpostavili tudi nekaj mitov in dejstev o varni hrani. Med glavnimi miti je pravilo petih sekund, ki pravi, da je živilo še užitno, če ga poberemo v roku petih sekund. Hrane ne moremo oceniti kot varno, če jo vonjamo ali otipamo, večina bakterij ne spreminja izgleda in vonja hrane. Surove perutnine pred toplotno obdelavo nikoli ne operemo, saj se lahko škodljive bakterije prenesejo na roke in druge površine. Zamrznjene hrane ni dobro odmrzovati na sobni temperaturi, temveč v hladilniku ali hladni vodi, ki preprečujeta razvoj novih mikroorganizmov.
Ostanke hrane čimprej damo v hladilnik, saj lahko postane nevarna že po dveh urah na sobni temperaturi. Kuhinjske krpe in gobice lahko vsebujejo nevarne bakterije, dobro jih je prekuhati ali razkužiti. Po zaužitju pokvarjenih živil lahko zbolimo tudi do tri dni kasneje, saj nekateri mikroorganizmi potrebujejo dlje časa za razvoj. Umivamo tudi ekološko pridelano sadje in zelenjavo.
Potrošniki lahko priporočila za varno ravnanje s hrano najdejo na spletnih straneh NIJZ pod področjem varnost živil. Ključnih ostaja pet korakov varnega ravnanja s hrano:
- vzdržuj čistočo
- ločuj surova in toplotno obdelana živila
- živila dobro toplotno obdelaj
- živila vzdržuj pri varni temperaturi
- uporabljaj varno pitno vodo in živila
Varnost je potrošnikom zagotovljena skozi celovit sistem nadzora in sprejetih ukrepov. Z globalizacijo se distribucijske poti v živilski dejavnosti spreminjajo, saj se širijo in daljšajo. S tem pa se veča tudi verjetnost za pojav zdravstvenih tveganj.
"Vsak izvajalec dejavnosti v živilski verigi ima svojo odgovornost. Za svojo dejavnost mora identificirati in obvladovati dejavnike tveganja, ob zagotavljanju sledljivosti in medsebojnem obveščanju o ugotovljenih neskladnostih pa je zagotovljena ustrezna zaščita potrošnikov in s tem zaščita javnega zdravja," izpostavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.