Vir, seznanjen s preiskavo na Poljskem, je za Reuters povedal, da so paketi vsebovali improvizirane vžigalne naprave, izdelane iz kombinacije kemikalij, vključno z visoko reaktivnim magnezijem. Kemikalije so aktivirali s pomočjo časovnika, narejenega iz poceni kitajskih elektronskih naprav, ki se sicer uporabljajo za sledenje izgubljenim ključem, poroča Radio Slobodna Europa (RSE).
"Postopki v tem primeru se nanašajo na kriminalne dejavnosti, ki jih je navdihnil ruski GRU," je dejal vir.
Aleksandr Bezrukavi je bil od 16. novembra lani v izročitvenem priporu v BiH. V BiH je prišel iz Turčije. Aretirali so ga v Bosanski Krupi na severozahodu države 16. novembra zaradi, kot so takrat navedli, ponarejenih listin. Kot ruski državljan je v Bosno in Hercegovino vstopil z ruskimi dokumenti, med aretacijo pa je imel Bezrukavi namesto ruskih pri sebi španske dokumente.
Medtem ko je bil v priporu in čakal na odločitev o izročitvi Poljski, je Rusija v začetku januarja 2025 Bosni in Hercegovini poslala zahtevo za njegovo izročitev. "Osumljen je storitve kaznivega dejanja – vohunjenja za tuje obveščevalne službe," je decembra sporočilo poljsko sodišče v Varšavi.
Bezrukavi naj bi bil povezan tudi s skupinami, ki so domnevno urile moldavske državljane za ustvarjanje družbenih in političnih nemirov, poroča RSE.
Pošiljke, pri katerih naj bi ruski državljan sodeloval in so bile poslane v več držav, so vsebovale različne predmete in obutev. Poljska trdi, da so v pakete naknadno načrtovali namestitev eksplozivnih naprav. Bezrukavi je pred sodiščem BiH trdil, da nič od tega, kar trdijo poljske oblasti, ne drži. "Če bi vedel, da je pošiljanje paketa kaznivo dejanje, ga ne bi nikoli poslal," je dejal in zanikal, da je šlo za obveščevalno delo in da bi bil del organizirane skupine.
Bezrukavi naj bi bil sicer v Rusiji osumljen kaznivih dejanj, povezanih z nedovoljenim posedovanjem orožja, mamil in tatvin.
Evropske obveščevalne službe, med njimi tudi Poljska, so konec lanskega leta izdale poročila o obstoju eksplozivnih paketov, ki da jih Rusija uporablja v sklopu t. i. hibridne vojne, preko katere poskuša destabilizirati države, ki podpirajo Ukrajino. Z rusko obveščevalno službo naj bi bile povezane eksplozije v Birminghamu, Leipzigu in Varšavi julija lani.
Ob tem se poslužuje tudi kibernetskih napadov. Podobne obtožbe o hibridnem vojskovanju proti zahodu usmerja tudi Rusija, kjer se prav tako soočajo s sabotažami in kibernetskimi napadi, še poroča RSE.
KOMENTARJI (48)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.