Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je uvodoma omenila, da je po uveljavitvi plačne reforme v javnem sektorju velik del zaposlenih nezadovoljen, saj da so pričakovali več. Opozorila je, da je bila še posebej spregledana skupina najnižje plačanih. Kot je še navedla, so posamezna ministrstva zlorabila sistem povečanega obsega dela, saj ga v povprečju prejema 30 odstotkov zaposlenih na ministrstvih.
Državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec ni delila mnenja o nezadovoljstvu, potrdila pa je, da iz posameznih okolij in skupin prihajajo opozorila in izrazi nezadovoljstva, ki jih analizirajo. Ob tem je poudarila, da prejemajo tudi pozitivna sporočila, ki pa večinoma ne gredo v javnost. Zatrdila je, da se pogovarjajo z vsemi, ki jim izkažejo nezadovoljstvo. Pojasnila pa je še, da so januarske plače tudi sicer praviloma nižje od decembrskih, zato je razliko težko ocenjevati kot rezultat novega plačnega sistema.

Ramšak Pešeceva je med drugim opozorila tudi, da se je v preteklosti pogosto z ločenimi pogajanji posamezna delovna mesta uvrščalo posebej, zato so se porušila razmerja. Poudarila je, da so nekateri v zdravstvu in sociali že dve leti prejemali višje plače, ki so bile zdaj tudi sistemsko urejene. Ob tem je omenila še današnji sestanek s sindikati, na katerem jim bo delovna skupina, ki spremlja izvajanje reforme, predstavila poročilo, dogovorili pa se bodo tudi o pogajanjih za določitev kriterijev in meril variabilnega nagrajevanja.
Več poslancev Svobode je v razpravi izpostavilo pozitivne učinke plačne reforme. Po besedah Janje Sluga (Svoboda) bi pričakovali, da bi se sistem odzval že mnogo prej, a se ni oz. se je odzival "parcialno z gašenjem požarov na tistih točkah, kjer je najbolj gorelo". Meni, da gre pri reformi za sanacijo napak prejšnjih vlad. Kot je poudarila, so nekateri javni uslužbenci dobili pravico do višje plače že dve leti pred vsemi, "zdaj govoriti, da z novim letom niso dobili višje plače, je laž".
"Plačne reforme ni mogoče vrednotiti čez noč ali po dveh mesecih, predvsem pa ne zaradi posameznih kritičnih odzivov. Ali je uspešna, bo pokazal čas," meni tudi Tamara Kozlovič (Svoboda). Dodala je, da je reforma proces in da so možne izboljšave in nadgradnje, da pa je treba vsako opozorilo jemati resno in ugotoviti vzroke za nezadovoljstvo.
V SDS trdijo, da nekateri uslužbenci niso dobili pravične plače
Po mnenju Antona Šturbeja (SDS) pa je tudi že po dveh mesecih treba opozoriti na napake, saj da določeni uslužbenci niso dobili pravične plače. Temu je pritrdil Andrej Kosi (SDS), ki kot gasilec meni, da je treba ogenj gasiti, ko je manjši. "Niso bili narejeni tako veliki koraki, kot jih želite prikazovati," je dejal predstavnikom koalicije. Ob tem je opozoril, da jim bodo "prav ti ljudje v javnem sektorju čez eno leto izdali plačilo na volitvah".
Jurij Lep (Svoboda) pa se ne strinja, da bodo zaradi reforme dobili manj glasov na volitvah. Napovedal je, da se bodo v razpravah večkrat oglašali in pojasnjevali svoja stališča, a ne zato, da bi na svojo stran pridobili glasove volivcev sedanje opozicije, saj da imajo vsak svojo volilno bazo. "Mi se borimo za neopredeljene," je pojasnil.
Poslanci drugih koalicijskih strank se v razpravo niso vključili. Na navedbe Tereze Novak (Svoboda), da morda predlog za današnjo sejo nima najbolj poštenega namena, je Čadonič Špeličeva odgovorila, da je namen seje opozoriti na anomalije, ki si jih niso izmislili v NSi, temveč so jih zaznali skozi poročanja medijev in v pogovoru z ljudmi. "Tudi če gre za eno, dve ali tri anomalije, jih je treba odpraviti," je prepričana.
Večina članov odbora sicer ni glasovala za predlog sklepa, s katerim bi vladi predlagali, naj v roku enega meseca odboru predloži načrt za odpravo anomalij plačne reforme.
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.