Prestavitev razstave o Srebrenici: muzej zavrača obtožbe o relativizaciji zgodovine

"Pri uvodnem pojasnilu, kaj je pripeljalo do genocida v Srebrenici, nikakor nismo mogli najti nekega skupnega stališča," je na torkovi novinarski konferenci pred odprtjem razstave "30 let od genocida v Srebrenici: spomini prič, ki danes živijo med nami" dejala vodja projekta, Ela Porić. Kot je pojasnila, so v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije (Muzej) predlagali, naj se uvodno pojasnilo izpusti oziroma spremeni, kar je bilo za organizatorje nesprejemljivo. "Genocid v Srebrenici je treba predstaviti celostno, (...) na podlagi zgodovinskih in pravnih dejstev, in tukaj absolutno ni možno iskati nobenih kompromisov," je povedala Porićeva. Pričevanja, ki so predstavljena na razstavi, po njenih besedah "brez uvodnega pojasnila absolutno nimajo nikakršnega pomena in nobene teže".

Za pojasnila smo se obrnili tudi na Muzej, kjer pravijo, da so "z obžalovanjem sprejeli odločitev Muslimanskega kulturnega centra (MKC) o odpovedi razstave". 

Tudi v Muzeju so izpostavili, da je bil glavni 'kamen spotike' prav uvodno besedilo, ki spremlja razstavo. "Zavračamo obtožbe o relativizaciji zgodovine. Zgodovinska dejstva nikoli niso bila postavljena pod vprašaj. Čeprav je bila razstava v veliki meri že dogovorjena in pripravljena, pa dogovora o načinu podajanja vsebine uvodnega besedila nismo uspeli doseči. Veliko usklajevanja je zahtevala tudi priprava povzetkov pričevanj, ki smo jih dorekli. Pri sodelovanju smo ves čas ostali odprti za dialog," pravijo.

Kot so dodali, so razstavo uvrstili v svoj letni program. "S čimer smo jasno izrazili naše stališče: spoštovanje žrtev in obsodbo genocida. Zasnovana je bila kot pomemben prispevek k ohranjanju zgodovinskega spomina in izobraževanja javnosti o enem izmed najtemnejših obdobij sodobne evropske zgodovine," so zagotovili. 

Poudarili so še, da so pri pripravi razstave sledili najvišjim strokovnim in muzeološkim standardom. "Osredotočili smo se na ustna pričevanja preživelih, podkrepljena z verodostojnimi primarnimi viri, vključno s sodnimi odločbami, poročili mednarodnih organizacij ter raziskavami. Posebej smo pazili na točnost podatkov, objektivnost in dosledno uporabo uveljavljene pravne in zgodovinske terminologije. Z razstavo smo želeli v središče postaviti tragične zgodbe civilnega prebivalstva, brez poenostavljenih zaključkov. Ob tem smo jasno ločili med individualno odgovornostjo storilcev in morebitnimi kolektivnimi interpretacijami," so zapisali v svojem odzivu. 

Obžalovanje zaradi predčasnega zaključka sodelovanja z Muzejem je izrazil tudi mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić. "Vendar je bila odločitev o tem, da razstavo preselimo v prostore Muslimanskega kulturnega centra Ljubljana, nujna. Tako smo ohranili vsebinsko pojasnilo za obiskovalce, ki po našem prepričanju korektno predstavi zgodovinski in politični kontekst Srebrenice. In to tako, da ne odpiramo vrat do morebitnih potvorb, izkrivljanja dejstev in relativizacije odgovornosti za genocid," je poudaril. Sodelovanje se je začelo na pobudo MKC z namenom obeležitve 30. obletnice genocida v Srebrenici v okviru projekta 8372 živih spominov.

V Muzeju so dejali še, da so za informacijo, da bo razstava izvedena na drugi lokaciji, izvedeli iz medijev. "Za zaplet se opravičujemo vsem pričevalcem, ki so se odločili izpostaviti in svojo zgodbo deliti s slovensko javnostjo. Obenem se jim zahvaljujemo za to dejanje, saj je njihova odločitev izjemno pogumno in globoko osebno dejanje," so zapisali. 

"Kot javna kulturna ustanova, ki deluje po uveljavljenih muzeoloških načelih in strokovnih postopkih, ostajamo zavezani spoštovanju žrtev, ohranjanju zgodovinskega spomina in odgovornemu predstavljanju težavne dediščine. Še naprej ostajamo odprti za sodelovanja, ki temeljijo na zaupanju, dialogu, strokovni doslednosti in skupni skrbi za razumevanje preteklosti," so še dodali v Muzeju.