Vlada sprejela nove protikoronske ukrepe

Vlada RS je na današnji seji, ki jo je pričela pozno popoldne, osrednjo pozornost namenila obravnavi Predloga novele Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo oziroma tako imenovanem 'protikorona paketu 1' ter obravnavi Predloga zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije covid-19 oziroma tako imenovanem 'protikorona paketu 2'.

Kot so zvečer sporočili iz Urada vlade za komuniciranje, je vlada sprejela tako predlog novele, kot tudi predlog zakona, ter ju bo predložila v obravnavo in sprejetje državnemu zboru po nujnem postopku.

Predlog novele dodatno opredeljuje nekatere rešitve, s katerimi se popravljajo nejasnosti prvega protikoronskega zakona. "Specifični cilji predlaganih ukrepov ostajajo ohranjanje delovnih mest in delovanja podjetij, izboljšanje socialnega položaja ljudi, še posebej najbolj ogroženih zaradi bolezni covid-19, izredna pomoč samozaposlenim, izboljšanje likvidnosti podjetij, pomoč znanstveno raziskovalnim projektom za boj z epidemijo bolezni covid-19, znižanje sejnin in funkcionarskih plač na državni ravni, oprostitev plačila storitev distribucije in pomoč kmetijstvu," so sporočili z vlade.

Predlog zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije covid-19 pa pristopa k oblikovanju strateških ukrepov za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu. Ključni so ukrepi, ki bodo podjetjem omogočili oživitev njihove investicijske aktivnosti in s tem ohranitev delovnih mest. "Cilji predloga zakona so olajšati položaj gospodarskih družb pri najemanju nujno potrebnih likvidnostnih bančnih posojil in na ta način prispevati k ohranjanju gospodarske stabilnosti v državi, preprečiti hujšo gospodarsko škodo, ohraniti delovna mesta v gospodarskih družbah, zagotoviti zadostne srednjeročne likvidnosti v bančnem sistemu in optimizacija izrabe sicer že v veliki meri uporabljenega fiskalnega prostora proračuna Republike Slovenije. Za oživitev proizvodnje bodo potrebni dodatni finančni instrumenti, zlasti v obliki dodatnih poroštev Republike Slovenije za najem bančnih kreditov," so na Uradu vlade za komuniciranje še zapisali v sporočilu za javnost.

Janša: Vlada s sprejetjem zakonov zagotovila likvidnost slovenskega gospodarstva

"V spopadu z epidemijo smo na prelomnici. V veliki meri smo jo uspeli zajeziti, vendar je virus še vedno med nami. Tudi število mrtvih žal narašča," pa je uvodoma v nagovoru po sprejetju obeh zakonov dejal predsednik vlade Janez Janša. Dosedanji uspehi pa nam po njegovih zagotovilih vseeno omogočajo postopno sproščanje nekaterih omejitev. "Včeraj smo tako vstopili v čas tveganja, za katero računamo in upamo, da je razumno. Koliko, bomo zaradi narave razvoja bolezni lahko videli in dokončno ocenili šele čez 10 do 14 dni."

Naslednje sproščanje omejitev lahko po njegovem pričakujemo po prvomajskih praznikih, "seveda pod pogojem, da bodo rezultati testiranj na covid točkah in rezultati raziskave na splošnem vzorcu ugodni".  V zadnjem mesecu smo - tako Janša - zagotovili znatne dodatne zmogljivosti ter boljšo organizacijo v zdravstvu ter dokaj reden dotok osebne zaščitne opreme.

Janša sicer meni, da bo odločilna naša sposobnost odkrivanja novih okužb v čim bolj zgodnji fazi, testiranja vseh njihovih rizičnih stikov ter možnost uporabe aplikacije za nadzor gibanja okužb. "Če bi takšno aplikacijo že lahko uporabljali vsaj na prostovoljni osnovi, kot je pred mesecem dni predlagala vlada, bi lahko vsaj v nekaj najmanj prizadetih regijah ob razumnem tveganju odpravljali omejitev gibanja na občino bivališča."

Znova je tako poudaril nekaj, za kar pravi, da očitno razumejo vsi po Evropi in svetu, le v Sloveniji da imajo s tem nekateri še vedno težave. "Bolj natančno smo sposobni odkrivati, omejevati in nadzorovati vire okužb, manj omejitev je potrebnih za 99 odstotkov vseh ostalih," je zatrdil.

Med prejemniki dodatkov 300.000 novih upravičencev

Epidemija pa pušča za sabo ne samo zdravstvene, ampak tudi gospodarske, socialne in politične posledice. "Vlada je danes sprejela dva pomembna zakonska predloga. S prvim dopolnjujemo prvi protikorona paket. Finančna blazina je z njim deloma dopolnjena, zaokrožena in dodatno usklajena. Med prejemnike dodatkov za od epidemije prizadete in ranljive skupine je na več kot milijon podlage iz prvega paketa dodanih še preko 300.000 upravičencev. V petih delovnih skupinah, ki so pripravljale dopolnitve, je sodelovalo na stotine deležnikov, med njimi vsi socialni partnerji ter vse tiste nevladne organizacije, ki pomagajo pri odpravljanju posledic epidemije. Na desetine njihovih predlogov je vlada upoštevala in vključila v zakon. Ni pa bilo mogoče šteti med posledice epidemije številnih starih težav in problemov. Te bomo reševali z drugimi ukrepi," obljublja premier.

"Z drugim zakonom o zagotavljanju likvidnosti dodatno omogočamo ohranitev proizvodnih in razvojnih potencialov  slovenskega gospodarstva," pravi premier. Slovenija bo po njegovih besedah za najete kredite do določene višine jamčila podjetjem in posameznikom, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. "S tem je oblikovan dodaten kreditni potencial preko 2 milijardi evrov, s katerim bo slovensko gospodarstvo bistveno lažje prebrodilo posledice epidemije," pojasnjuje.

"Tudi v  času epidemije moramo ohraniti zdrave potenciale našega gospodarstva, s tem delovna mesta in preko tega vse vitalne elemente socialne države. Napori za oblikovanje evropskega dolžniškega inštrumenta, s katerim bo mogoče vsaj del bremena epidemije razporediti solidarnostno in na daljše obdobje, še vedno potekajo. V četrtek sledi nov krog pogajanj v okviru Evropskega sveta. Zaenkrat smo prej kot preboju bližje manjšemu kompromisu, a upanje umira zadnje."

Kot je še dejal v nagovoru, se moramo ne glede na različne odprte možnosti financiranja posledic epidemije zavedati, da bomo morali vsa sredstva, ki si jih sposodimo, nekoč poplačati. "Tudi zato bomo naredili vse, kar je v naši moči, da bomo to sposobni brez prevelikih šokov za blaginjo Slovenije," pravi.

Predsednik vlade obljublja, da bodo poiskali tudi notranje rezerve, eno večjo pa da so že našli. Šlo naj bi za strošek obnove hotela na Brdu, v sklopu prejšnje vlade ocenjen na 40 milijonov evrov, ki naj bi ga zmanjšali za štirikrat.

Za razliko od zadnje gospodarske krize pa po besedah premierja likvidnost bank zaenkrat ni problem. "Imajo dovolj kapitala za izdatno podporo gospodarstva tako v času krize kot za izhodno strategijo. Evropska centralna banka jim je zagotovila dodatne vire kreditiranja."

Zato bo naslednji največji izziv vlade "odprava preštevilnih birokratskih ovir, ki onemogočajo hitrejši razvoj, čeprav smo ga sposobni financirati. Zato, da zagotovimo več investicij, več delovnih mest in boljše plače zaposlenim. Da ujamemo že prvo fazo prenosa proizvodnje številnih produktov iz Azije nazaj v Evropo, ki se zaradi geostrateških posledic epidemije že začenja. Da omogočimo sprostitev pregovorne slovenske podjetnosti, ki je doslej marsikdaj žal lažje rodila sadove v tujini kot doma."

Kot še obljublja , bo to vsebina tretjega (in upa da s tem tudi zadnjega) paketa v spopadu z epidemijo, ki ga načrtuje konec maja. "Z njim bomo tudi podaljšali nekatere ukrepe iz prvega paketa za tiste panoge, predvsem turizem, ki so najbolj prizadete in kjer letos zagotovo ne moremo pričakovati hitrega ali celovitega okrevanja," je še sklenil v nagovoru.

Vodje koalicijskih poslanskih skupin omenjali številko 2,8 milijarde evrov

Pred vladno potrditvijo je bil danes tako več milijard evrov vreden zakonski okvir za zagotavljanje likvidnosti gospodarstvu. Koliko bo vlada namenila za poroštva in zagotavljanje likvidnosti, pa do zadnjega ni bilo jasno. V ponedeljek so vodje koalicijskih poslanskih skupin dejali, da bo šlo za to približno 2,8 milijarde evrov.

Podjetja bodo namreč za oživitev proizvodnje potrebovala dodatne finančne instrumente, zlasti v obliki dodatnih poroštev države za najem bančnih posojil. Poroštva naj bi bila dana za posojila, odobrena po 12. marcu letos in najpozneje do 31. decembra letos.

Kolikšen delež naj bi predstavljalo državno poroštvo, prav tako še ni znano. Prvi osnutki so šli v smeri, da bi poroštvo države znašalo 50 odstotkov glavnice pri velikih in 75 odstotkov pri malih in srednje velikih podjetjih, vendar pa so se nekatere koalicijske stranke zavzele, da bi bil ta delež višji.

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je včeraj po srečanju širše koalicije dejal, da so šle njihove pripombe v smeri, da bi za mala podjetja obveljalo 80-odstotno poroštvo, za večja podjetja pa 70-odstotno poroštvo države. Vodja poslancev NSi Jožef Horvat je medtem dodal, da nič še ni dokončno.

Poleg tega je vlada danes popravljala tudi zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, krajše imenovan tudi prvi protikoronski zakon. Po njegovem sprejetju so se namreč zvrstili očitki o nekateri spregledanih skupinah državljanov.

Vodja poslancev SDS Danijel Krivec je po ponedeljkovem srečanju dejal, da gre pri popravkih prvega protikoronskega zakona predvsem za "popravke, na katere so bili opozorjeni že ob obravnavi prvega predloga". Med predvidenimi popravki so poslanci koalicije med drugim našteli rešitve za samozaposlene, za tiste s skrajšanim delovnim časom in pa starše, ki so na porodniškem in starševskem dopustu. Poleg tega naj bi bili do solidarnostnega dodatka upravičeni tudi izredni študentje.

Vlada se je s koalicijskimi poslanci pogovarjala tudi o možnostih za oprostitev plačila poslovnih najemnin za čas, ko podjetja zaradi epidemije novega koronavirusa ne morejo opravljati dejavnosti.

Veliko predlogov in kritik je pri pripravi danes obravnavanega zakona prišlo predvsem iz turističnega in gostinskega sektorja, kjer opozarjajo, da bodo imeli težave še dolgo po tem, ko ne bo več epidemije. Organizatorji različnih dogodkov, od poslovnih, kulturnih do športnih, so vlado danes pozvali k dodatnim ukrepom, ki bi jim omogočili obstoj. Med drugim so predlagali subvencioniranje odpovedanih dogodkov z več kot 500 udeleženci in sprostitev omejitev za manjše dogodke zaprtega tipa.

Po zagotovilih iz koalicije ta segment ne bo ostal spregledan. "Po ukrepih iz prvega zakona, namenjenega ohranjanju delovnih mest, po drugem za zagotavljanje likvidnosti, bo tretji paket namenjen zagonu rasti, ukrepi pa bodo zagotovili investicije v infrastrukturi, v njem pa bodo morda tudi dodatni ukrepi za turizem," je v ponedeljek dejal vodja poslanske skupine SDS Krivec.

Finančno ministrstvo poziva banke h kreditiranju gospodarstva

Medtem ko vlada zakon, ki bo prizadetim podjetjem zaradi epidemije novega koronavirusa zagotovil dodatno likvidnost, še pripravlja, pa na finančnem ministrstvu banke pozivajo h kreditiranju gospodarstva.

Zakon bo predvidoma uveljavljen konec meseca, vendar pa bo jamstvena shema za posojila podjetjem veljala za nazaj in torej tudi za posojila, ki se podeljujejo te dni, so sporočili s finančnega ministrstva.

"Banke pozivamo, da pospešijo zagotavljanje likvidnosti, kar bo tudi ključno za hiter izhod iz krize in za okrevanje našega gospodarstva," so dodali. Na nujnost hitre zagotovitve likvidnosti jih opozarjajo tudi mnogi gospodarski subjekti.

"Okrevanje gospodarstva bo v prihodnjih mesecih ključno, zato pripravljamo ukrepe za gospodarsko okrevanje v odprtem dialogu s številnimi deležniki," so pojasnili na ministrstvu.