'Vlada bo poiskala rešitev, da bomo bremena te krize čim bolj pravično porazdelili'

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je v današnji izjavi za javnost povedal, da je na ministrstvu v pripravi drugi protikoronski paket, ki bo zajel dopolnitve in popravke prvega ter pripravo ukrepov za zagotavljanje likvidnosti podjetij po epidemiji.

Prvi paket prokril približno milijon ljudi

"S prvim paketom smo pokrili okvirno milijon ljudi. Dobili smo veliko pobud in predlogov številnih organizacij in posameznikov. Veliko smo jih poskusili upoštevati, ostale pa bomo v okviru 2. paketa ukrepov. Naša ključna skrb je ohraniti čim več delovnih mest zaposlenih in obenem pomagati najranljivejšim, to so upokojenci z najnižjimi prejemki, upravičenci do varstvenega dodatka, prejemniki socialne pomoči, družine z več otroki," je dejal.

Ob povzetku ponedeljkovega prvega zasedanja skupine za pripravo smernic ukrepov s področja trga, sociale in šolstva, ki jo vodi, je izpostavil, da so sindikati "trdi, a korektni pogajalci". Glede njihovih predlogov na prvi protikoronski sveženj, ki so ostali v zraku, je dejal, da določene podpirajo in jih bodo vključili v predloge smernic za drugi protikoronski paket, ki jih bodo do konca tedna posredovali na osrednjo posvetovalno skupino. Ta naj bi celovit predlog izhodišč pripravila do sredine prihodnjega tedna, nato bo smernice obravnavala vlada. Ko jih bo potrdila, bo finančno ministrstvo spisalo predlog zakona. Ta naj bi bil v DZ konec meseca.

Ministrstvo podpira sindikalni predlog nadomestila za čas brezposelnosti

Med sindikalnimi predlogi, ki jih podpirajo, je po ministrovih besedah t. i. krizno nadomestilo za čas brezposelnosti za vse, ki bodo v času krize ostali brez dela. To nadomestilo ne bo izhajalo iz pretekle plače in ne bo upoštevano v nobenih pravicah, odmerjenih po krizi, pripadlo pa bo torej tudi tistim, ki jim sicer po zakonu o urejanju trga ne bi.

Poleg tega ministrstvo podpira izenačitev zaposlenih v javnih in zasebnih socialnovarstvenih zavodih oziroma domovih za starejše, saj so vsi enako obremenjeni.

Minister je na podlagi predlogov sindikatov napovedal tudi razširitev pomoči na skupine ranljivih posameznikov, ki jih prvi protikoronski zakon ni zajel. Po opozorilih sindikalnih organizacij je vlada sicer pozabila na mnoge študente, honorarne delavce, osebne asistente, invalide, vojne veterane in še številne druge.

Na predlog delodajalcev in sindikatov pa bodo, tako Cigler Kralj, razrahljali tudi v megazakonu predvideno možnost sedemdnevne vrnitve čakajočih na delo, tako da ne bo več nujno, da bo šlo za zaporedne dneve, saj bo v nekaterih podjetjih lahko dela denimo manj.

Jerkičeva: Ne potrebujemo prepirov

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič pa je apelirala, da se za zaščitno opremo poskrbi na delovnih mestih. "Veseli nas, da je vedno več varovalne opreme in da se na izpostavljenih delovnih mestih na to posebej pazi," je dejala. Povedala je tudi, da so prejeli zagotovilo, da enostransko odrejanje letnega dopusta in regres v obliki vrednotnic ni predlog vlade.

V nadaljevanju je nanizala vrsto sindikalnih pozivov za popravke prvega protikoronskega svežnja. Poleg tistih, ki jih je izpostavil minister, je omenila spornost določbe, po kateri je mogoče delavce na čakanju napotiti na delo v kmetijstvu, nekonsistentnost pri stečajni zakonodaji ter pomanjkljiva navodila glede kriznih dodatkov za delo v neugodnih pogojih. Glede slednjih jih v javnem sektorju moti, da lahko o višini določajo predstojniki, v zasebnem sektorju pa se bojijo, da jih delodajalci ne bodo izplačevali.

Po njenih besedah so vladi predlagali tudi vzpostavitev enotnega telesa, ki bo na voljo za razlage protikoronskih ukrepov, saj "ne potrebujemo prepirov".

Sindikati so ob tem podprli idejo subvencioniranja skrajšanega delovnega časa po avstrijskem modelu, saj bodo tako delovna mesta dodatno zavarovana. Hkrati so se zavzeli za oblikovanje posebnega sklada za delavce na čakanju z obveznostjo izobraževanja.

Nadzor nad izplačevanjem nadomestil za čakanje na delo bi moral po njihovem mnenju prevzeti Zavod RS za zaposlovanje, saj se pogosto dogaja, da "znajo delodajalci nadomestila od države pobrati, na drugi strani pa delavci nemoteno delajo".

Jerkičeva se je znova zavzela še za predlog za zmanjšanje DDV-ja na osnovne življenjske potrebščine in zamrznitev njihovih cen, ki zdaj "letijo v nebo".

Šaljivo je dodal: "Če bo epidemija covida-19 trajala, bomo čez mesec ali dva bolj naravni, kar sicer morda sploh ni slabo. Morda bom čez dva meseca tudi jaz dolgolaska."

Nezadovoljni sindikati proti enostranskemu odrejanju dopusta in bonom namesto regresa

Na drugi strani pa je izrazila "kategorično nasprotovanje" predlogoma delovne skupine gospodarskega ministra Zdravka Počivalška s področja gospodarstva, turizma in kmetijstva glede enostranskega odrejanja dopusta zaposlenim ter glede izplačila regresa v obliki vrednostnih bonov za dopust pri slovenskih turističnih ponudnikih.

Predsednica največje sindikalne centrale v državi je sicer komentirala tudi ponedeljkov sestanek predstavnikov delojemalcev s premierjem Janezom Janšo. "Temeljni poudarek je bil vzpostavitev socialnega dialoga". "Nismo zadovoljni, da socialni dialog ne teče, je pa to odgovornost vlade, ki sprejema posledice," je dejala.

Vlada namreč še ni imenovala svojih predstavnikov v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), to naj bi storila do konca meseca. Glede na to, da Slovenijo čakajo tudi priprave na tretji protikoronski zakon, ki naj bi vzpostavil dolgoročne rešitve za čas po epidemiji, Jerkičeva upa, da bo pravi socialni dialog v okviru ESS zaživel maja.

Sindikate je po njenih besedah zanimalo tudi, kdo bo plačal intervencijo države. Samo prvi protikoronski sveženj je namreč vreden okoli tri milijarde evrov. "Zahtevamo, da se o delavskih pravicah ne odloča brez sindikatov," je namignila na strah, da bo strošek krize pristal na plečih delavcev.