Kitajska carine dvignila na 125 odstotkov, ameriški dolar na dnu

Kitajske oblasti so danes sporočile, da bodo "ignorirale" dodatne dvige ameriških carin, saj da ameriško blago za uvoznike ne bi bilo več ekonomsko smiselno. Kitajski državni mediji so obenem poročali, da bo Kitajska zaradi najnovejših ameriških carin vložila tožbo pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO).

V četrtek so začele veljati kitajske 84-odstotne carine na uvoz ameriškega blaga, ki so jih kitajske oblasti uvedle kot odgovor na zvišanje ameriških uvoznih carin. To je razjezilo ameriškega predsednika, ki se je v sredo odzval z novim zvišanjem carin za Kitajsko.

Sprva so mediji poročali, da so v Washingtonu carine dvignili na 125 odstotkov, v četrtek pa so iz Bele hiše sporočili, da po zadnjem dvigu skupne dodatne carine na uvoz kitajskega blaga v ZDA znašajo 145 odstotkov. Kot so pojasnili, je treba namreč upoštevati še 20-odstotne carine, ki jih je Trump pred časom uvedel zaradi domnevne vloge Kitajske pri dotoku prepovedane droge fentanil v ZDA.

"Države potrebujejo ameriški trg"

Popoldne po lokalnem času je tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt novinarjem zatrjevala, da je namen ameriških carin spodbuditi domačo proizvodnjo in znižati življenjske stroške. "Če hočemo, da je naša država močna in bogata, ne moremo biti odvisno od drugih držav, kot je Kitajska," je dodala. 

Na vprašanje, ali Trump čaka, da prvi korak in s tem pogovore oziroma pogajanja glede carin začne Kitajska, ni želela odgovoriti. Je pa izpostavila Japonsko in Izrael, ki sta se že obrnila na ameriško administracijo. "Države potrebujejo ZDA, potrebujejo naš trg in naše potrošnike, da preživijo."

Peking je pred tem sicer že dejal, da se na dodatne carinske dvige ne bodo odzvali. Leavittova je dodala, da ameriške carine na kitajsko blago ostajajo 145-odstotne ter da je Trump jasno povedal, "če bodo ZDA dobile udarec, ga bodo vrnile še močnejšega". 

Kitajska poudarja pomen sodelovanja z EU

Medtem se v Pekingu mudi španski premier Pedro Sanchez, ki se je srečal s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom. Ši je sredi trgovinske vojne, v kateri se je znašla Kitajska z ZDA, poudaril pomen sodelovanja med Pekingom in EU."Kitajska in Evropa bi morali izpolniti svoje mednarodne odgovornosti ter se skupaj upreti enostranskim praksam ustrahovanja," je dejal. 

Tovrstno skupno ukrepanje ne bi le zaščitilo skupnih pravic ter interesov, ampak tudi mednarodno poštenje in pravičnost, je prepričan kitajski predsednik.

'Zamrznitev uvedbe dodatnih carin krhek premor'

Trumpova odločitev, da dodaten dvig carin za EU zamrzne za 90 dni, po besedah francoskega predsednika Emmanuela Macrona predstavlja znak za odprta vrata za pogajanja.

A ta premor ostaja krhek, opozarja francoski predsednik. "Krhek, ker 25-odstotne carine na jeklo, aluminij in avtomobile ter 10-odstotne carine na vse ostalo blago še vedno obstajajo. Za Evropsko unijo predstavljajo 52 milijard evrov izgube," je zapisal.

Kot je dodal, je premor krhek tudi zato, ker 90-dnevna zamrznitev pomeni 90 dni negotovosti za podjetja na obeh straneh Atlantika in tudi širše, je poudaril. Cilj EU po Macronovih besedah ostaja preprost, in sicer s pogajanji odpraviti te nepravične carine in doseči uravnotežen dogovor.

"Skupaj z Evropsko komisijo moramo biti močni: Evropa mora še naprej delati na vseh potrebnih protiukrepih in uporabiti vse razpoložljive vzvode, da se zaščiti," je zapisal.

Kot je še sporočil, je bil v četrtek v stiku z zaskrbljenimi podjetniki in predstavniki predelovalne industrije. "Prav je, da se borimo: na kocki so delovna mesta in življenja v naših skupnostih," je poudaril.

Azijske borze navzdol, evropske navzgor

Indeksi na evropskih borzah so ob začetku današnjega trgovanja večinoma obarvani zeleno. Na boljše razpoloženje vlagateljev še naprej vpliva 90-dnevna zamrznitev dodatnih ameriških carin. 

Indeks najpomembnejših podjetij v območju z evrom Eurostoxx 50 je bil okoli 10. ure na 0,52 odstotka višji ravni kot ob koncu trgovanja v četrtek. Londonski indeks FTSE 100 se je zvišal za 0,16 odstotka, pariški CAC 40 je napredoval za 0,24 odstotka, frankfurtski DAX pa je izgubil 0,09 odstotka.

Vrednost evra se zvišuje. Na borzi v Frankfurtu je bilo treba okoli 10. ure za en evro odšteti 1,1406 dolarja, kar je 1,79 odstotka več kot ob koncu četrtkovega trgovanja. ECB je v četrtek določila referenčni tečaj pri 1,1082 dolarja.

Delniški indeksi na borzah v Aziji pa so se po četrtkovem odboju danes večinoma znova obrnili navzdol. Tokijski indeks Nikkei je bil slabo uro pred koncem trgovanja nižje za 3,36 odstotka. Seulski Kospi je končal 0,60 odstotka v rdečem, singapurski STI izgublja 1,80 odstotka, sydneyjski All Ordinaries se je znižal za 0,90 odstotka.

Borze na Kitajskem so medtem v zelenem. Šanghajski SSE Composite je 0,62 odstotka nad gladino, hongkonški Hang Seng je 2,08 odstotka v plusu. Tajvanski FTSE TWSE Taiwan 50 pridobiva 2,78 odstotka. Po navedbah analitikov je rast posledica tega, da so za podporo trgu delnice kupovali kitajski državni skladi.

Borze so po odločitvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da razen za Kitajsko zamrzne uveljavitev vzajemnih carin za 90 dni, v četrtek porasle, danes pa so se znova obrnile navzdol. Spoznanje, da se nič še ni razrešilo, je skupaj s Trumpovo odločitvijo o zaostritvi trgovinske vojne s Kitajsko sprožilo nov val razprodaje delnic. 

Dolar v primerjavi z evrom na triletnem dnu

Ameriški dolar je v primerjavi z evrom padel na najnižjo vrednost po februarju 2022. V dopoldanskem evropskem trgovanju je v primerjavi s skupno evropsko valuto izgubil skoraj dva odstotka.

Na borzi v Frankfurtu je bilo treba okoli 11.45 za en evro odšteti 1,1408 dolarja, kar je 1,81 odstotka več kot ob koncu četrtkovega trgovanja. Dolar je izgubil tudi v primerjavi z drugimi večjimi valutami, kot so japonski jen, britanski funt in švicarski frank, saj v ameriški valuti trenutno ne vidijo več varne naložbe.

Na račun oslabljenega dolarja pa je novo rekordno vrednost doseglo zlato. Okoli 11.45 je bilo treba za 31,1-gramsko unčo odšteti okoli 3240 dolarjev (2858 evrov).