Vlada že snuje drugi paket ukrepov: se obeta mehanizem odkupovanja terjatev podjetij?

Potem ko je Državni zbor na včerajšnji seji sprejel prvi zakonski protikoronski sveženj za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, je vlada na današnji 9. redni seji že začela s pripravo smernic za drugi zakonski paket za blaženje posledic epidemije novega koronavirusa. Ta bo šel v smeri zagotavljanja likvidnosti v slovenskem gospodarstvu.

Skupina, zadolžena za pripravo ukrepov s področja likvidnosti, namreč že intenzivno dela, ustanovljeni pa naj bi bili tudi skupini za trg dela in investicije.

Vlada bo preučila tudi predloge in pripombe, prejete ob obravnavi prvega paketa, in jih bo poskušala zajeti v tem, drugem zakonskem predlogu.

Vlada si želi drugi 'protikorona' paket sprejeti v 10 dneh

Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil govorec vlade za covid-19 Jelko Kacin, vlada preučuje predloge dopolnil različnih poslanskih skupin, vloženih k že sprejetemu megazakonu, ki niso bili sprejeti, ker se je s potrditvijo zakona mudilo. "Te stvari želimo presejati, uskladiti, pripraviti za drugi paket," je poudaril.

Hkrati ministrska ekipa, tako Kacin, preučuje možne ukrepe za povečanje likvidnosti gospodarstva. Prav ta dva sklopa, torej nesprejeti predlogi dopolnil in ukrepi za povečanje likvidnosti, bosta "bistvo drugega svežnja".

Vlada si po Kacinovih besedah želi, da bi bil drugi protikoronski sveženj sprejet v desetih dneh. V DZ bo sicer romal takoj, ko bo pripravljen, je še navedel.

Finančni minister Andrej Šircelj je sicer že v začetku tega tedna povedal, da vlada že pripravlja dodatne ukrepe za zajezitev posledic epidemije. "Z njimi bomo spodbudili gospodarstvo, likvidnost in investicije, potem ko omilimo negativne posledice epidemije," je pojasnil.

Tudi pri pripravi drugega protikoronskega svežnja sodeluje svetovalna skupina pod vodstvom ekonomista Mateja Lahovnika, ki naj bi se razdelila v tri skupine. Prva skupina, ki pripravlja ukrepe za naslavljanje likvidnosti, katere del so različne institucije, od predstavnikov ministrstev do SID banke in Slovenskega podjetniškega sklada, po njegovih besedah že intenzivno dela, tako da naj bi bil sveženj ukrepov pripravljen zelo hitro. Druga skupina bo oblikovala ukrepe s področja trga dela in varne prožnosti, ki bodo odgovorili na izzive v času po 1. juniju, tretja skupina pa je vezana na investicije.

Sprejem prvega paketa ukrepov so danes že pozdravili v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), kjer so ocenili, da je država z ukrepi pokazala, da želi pomagati ohraniti podjetja in delovna mesta. "Nismo zadovoljni z varovalkami v tako imenovanem megazakonu, zaradi katerih marsikdo ne bi bil upravičen do pomoči države. Naša osrednja naloga je, da dosežemo, da se v naslednjem antikoronskem paketu odpravi vse te neživljenjske in po naši oceni nesmiselne varovalke," so zapisali. Pričakujejo, da bodo do pomoči upravičeni vsi obrtniki in podjetniki, ki jih je prizadela epidemija.

Pričakovanja za naslednji paket ukrepov so izrazili tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Obžalujejo, da prvi zakonski sveženj ni bil dopolnjen s predlogi iz gospodarstva, "saj bodo nekatere odločitve gospodarstvu po nepotrebnem povzročile nove probleme". Zato pričakujejo, da bo vlada, kot je potrdil premier Janez Janša na zadnjem srečanju s predstavniki gospodarskih organizacij, te predloge upoštevala v naslednjem koraku v drugem velikem zakonodajnem paketu. GZS ocenuje, da bi moral biti drugi paket, da bi podjetjem omogočil obstoj in vnovični zagon, vreden okoli tri milijarde evrov.

Sindikati razočarani: številne skupine ostale brez rešitev

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič je zapisala, da so bile nekatere pripombe sindikatov v prvem zakonskem paketu sicer upoštevane, denimo uveljavitev zakona za nazaj, ki bo rešila težave tistih, ki so utrpeli posledice že takoj ob razglasitvi epidemije, državno subvencioniranje delovnega časa in prevzem plačila nekaterih prispevkov.

Kljub pozivom z različnih strani pa so ostale brez ustreznih rešitev številne skupine zaposlenih in tudi brezposelnih, vrsta institutov pa je nedodelanih, so razočarani v ZSSS. Nujna je takojšnja pomoč vsem, ki so v teh razmerah že izgubili zaposlitev ali pa jo še bodo, tudi tistih, zaposlenih za določen čas, je poudarila Jerkičeva.

V tej luči je napovedala, da si bodo intenzivno prizadevali za izpolnitev četrtkovih obljub vlade o vključitvi vseh prezrtih v nov zakonski paket. Hkrati bodo predlagali dodatne ukrepe, kot so znižanje DDV za osnovne življenjske artikle, zamrznitev cen hrane, sankcije za kršitve.

Zahtevajo vključitev Ekonomsko-socialnega sveta

Jih pa v ZSSS čudi informacija, da je bila za pripravo drugega svežnja interventnih ukrepov oblikovana delovna skupina, ki pripravlja predloge s področja trga dela in varne prožnosti, kar je za TV Slovenija razkril ekonomist Marko Jaklič. Kot pravi, ugotavljajo, da zahteve po vzpostavitvi socialnega dialoga preko Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) ne zaležejo, razlogi za to pa jim niso znani. 

Nikakor namreč ne bodo pristali na to, da bi trenutne razmere predstavljale izgovor za kakršenkoli enostranski poseg v delovno zakonodajo oziroma pravice delavcev. "Rešitve, ki vplivajo na trg dela, so se vedno sprejemale v tripartitnem dialogu, zato so bile kvalitetne in so upoštevale vse vidike dela," je izpostavila. Spomnila je, da pravila ESS določajo neposredno vključenost socialnih partnerjev v pripravo predpisov s področja trga dela, zato ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja, ki trenutno predseduje ESS, pozivajo, naj "nemudoma zagotovi, da se ta pravila tudi spoštujejo".

OKS pričakuje, da bo šport našel svoje mesto tudi v naslednjem 'megazakonu0

V drugem svežnju pa se vidijo tudi športniki. Olimpijski komite Slovenije (OKS) je v sporočilu za javnost ukrepe v četrtek sprejetega zakona ocenil kot ustrezne tudi za zaposlene v športu. Opozoril pa je, da je nujno treba sprejeti tudi ukrepe, ki bodo ublažili izpad prihodkov športnih organizacij.

OKS je opravil poizvedbo med športnimi organizacijami o posledicah epidemije koronavirusa, od prek 2000 registriranih športnih organizacij je dobil odzive 613, od tega 35 športnih zvez ter 578 športnih društev. Iz doslej zbranih podatkov je ogroženih prek 800 redno zaposlenih v teh športnih organizacijah in okrog 4200 stalnih zunanjih sodelavcev, pretežno samozaposlenih.

Predviden izpad prihodkov iz že doslej prejetih odgovorov bo skoraj 25,5 milijona evrov, česar tudi po koncu epidemije ne bo mogoče nadomestiti. OKS predlaga zato posebno državno finančno pomoč športnim organizacijam v višini izpada dokazljivih prihodkov zaradi odpovedi aktivnosti. Način razdelitve in pogoje bi določilo resorno ministrstvo s soglasjem vladnega strokovnega sveta za šport.

OKS predlaga 10 ukrepov: od področja sponzoriranja, do kritja vadnin in ukinitev davka na srečke

OKS je skupaj predlagal deset nadaljnjih ukrepov za normalizacijo delovanja športa po koncu epidemije. Pri sponzorstvih predlagajo popolno oprostitev plačila davka od dohodkov pravnih oseb za prejemnika sponzorstva za dejavnosti športnih klubov in drugih športnih organizacij, prav tako naj bi bili sponzorjem priznane davčne olajšave v višini trikratnika danega zneska.

Med predlogi je tudi namenska finančna podpora družinam oziroma posameznikom v začasnem plačilu večjega oziroma celotnega zneska mesečne vadnine za 18 mesecev po koncu epidemije. Prav tako je navedeno povračilo nastalih stroškov zaradi odpovedi večjih mednarodnih športnih prireditev. OKS predlaga, da bi bile lahko športne organizacije oproščene DDV pri nakupu opreme. Dve leti bi bile športne organizacije oproščene davka pri prodaji vstopnic, pokrili pa da bi jim tudi stroške varovanja in zdravstvene oskrbe. 

Kot zadnji ukrep, finančno pa tudi zelo pomemben, OKS predlaga ukinitev zakona o davku od srečk, da bi imela več sredstev Fundaciji za šport (FŠO). OKS to utemeljuje z odpovedjo športnih tekmovanj zaradi epidemije koronavirusa in posledično zmanjšanjem vplačil Športni loteriji, ki prek koncesijskih dajatev sredstva namenja za FŠO.

Razočarani tudi v sindikatu Mladi plus: Vladi je vseeno za mlade in prekarce

"Razočarani ugotavljamo, da je vladi popolnoma vseeno za mlade in prekarce. Včeraj so namreč potrdili zakon, s katerim so kljub pobudam in dopisom popolnoma spregledali težak položaj, v katerem so se ti znašli," so prepričani v sindikatu Mladi plus.

Pogoji za pridobivanje temeljnega dohodka samozaposlenih so po njihovem postavljeni napačno in v nasprotju z realnimi razmerami. "Samozaposleni morajo namreč izkazati 25-odstotno ali 50-odstotno zmanjšanje prihodkov v primerjavi s tistimi, ki so jih prejeli februarja 2020. Vlado smo jasno opozorili, da je dinamika izplačil pri samozaposlenih in prekarcih lahko drugačna kot pri redno zaposlenih, da ni nujno, da dobijo plačilo vsak mesec, saj so ta lahko zelo neredna," so prepričani.

Odgovorni prav tako niso razširili kroga upravičencev na mlade, ki delajo prek študentskega dela, honorarne delavce, ki delajo prek pogodb civilnega prava (avtorske, podjemne pogodbe) in 'popoldanske' s.p.-je v sorazmernem deležu.

Prepričani so, da so spregledali tudi pomoč mladim pri stroških bivanja v študentskih domovih in pri plačevanju študija. Sami so namreč predlagali 100-odstotno oprostitev plačevanja stanarine in drugih stroškov v študentskih zavodih, ter odpis dolgov in stroškov študentom in študentkam, ki se izobražujejo prek izrednega študija vse do konca študijskega leta.

Pozvali so tudi k prekinitvi praktičnega usposabljanja dijakov in študentov z delom in ga štejejo kot opravljenega, predlagali pa so tudi enak solidarnostni dodatek tako za redne kot izredne študente.