Obupani delodajalci: Zaposleni pričakujejo izplačilo pomoči, a nihče nam ne da jasnih navodil

Sredi aprila smo, zaposleni – tudi ali predvsem tisti, ki so bili zaradi izrednih razmer poslani na čakanje – pričakujejo izplačilo plače oziroma denarne pomoči, ki jo je v Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije obljubila vlada. A kot opozarjajo iz računovodskih služb, nihče ne da jasnih navodil, kako ta zakon uporabiti v praksi.

"Osebno sem že kar nekaj časa v poslu in povedati vam moram, da tako konfuznih, birokratsko zapletenih in nasprotujočih si postopkov v svoji karieri še nisem srečala," je v odprtem pismu vladi zapisala Marija Tomc Muc, direktorica računovodskega podjetja Biro Bonus. "Verjamem, da je bil namen dober. Toda žal naša državna uprava tega zakona ni sposobna v normalnem času in na normalen način spraviti v življenje. Kako naj si sicer razlagamo, da obrazci še vedno niso na voljo, da se pojasnila in razlage zakonov menjajo iz dneva v dan, da so se računalniški programi ponekod sesuli, da telefoni pregorevajo in če že imaš srečo in se nekdo oglasi, ti pove, da ve še manj kot ti in čaka na nadaljnja navodila."

Kot je v pismu poudarila Tomc Mucova, kritika ne leti na zaposlene na Finančni upravi, Zavodu za zaposlovanje in v drugih podobnih institucijah, temveč neposredno na tiste, ki so pisali zakon: "Nesprejemljivo je, da členov ne znate pojasniti oziroma da se ta pojasnila menjajo iz dneva v dan."

Delodajalci bodo stroške marčevske plače dobili povrnjene šele sredi maja, banke jim nočejo pomagati

S tem se strinja tudi lastnica manjšega družinskega podjetja, ki je želela ostati anonimna. "Tudi direktorji, še posebej manjših ali družinskih podjetij, niso le gospodje, ki ukazujejo iz udobnih foteljev. Za mnoge zaposlene je plača sama po sebi povsem logična stvar, za delodajalca pa lahko pomeni mnogo neprespanih noči in kalkulacij, kaj in kako narediti, da se obračun tudi dejansko izpelje," opozarja.

Dodaja, da zakon navaja načine obračunavanja plač, če so delavci doma na čakanju, če delavci delajo od doma, ali pa če delavci delajo na delovnem mestu: "Vse lepo in prav, dokler ne pride do kombinacij različnih oblik dela. V teh primerih ni jasnih pojasnil, kako obračunati plačo, če, recimo, pride delavec za dva dni v službo, ostale dni pa je doma na čakanju."

Nadaljuje: "Lepo se sliši tudi, da bo država povrnila stroške plač za zaposlene, ki so na čakanju. A zaposleni ne vedo, da bodo delodajalcu stroški plače, ki jo mora izplačati 15. aprila., subvencionirani s strani države šele 10. maja. Kje naj torej nekdo, ki je moral povsem prenehati z delom, dobi sredstva za izplačilo?"

Njihovo podjetje, kot navaja, še vedno obratuje, da si "kljub zelo slabim razmeram zagotavljamo vsaj minimalne prihodke za redno poslovanje". Za poplačila nekaterih dobaviteljev pa bi nujno potrebovali nekaj premostitvenih sredstev. "Vendar pa se banke trenutno prioritetno ukvarjajo z moratoriji, zato so nas postavile na stranski tir, kar pa je zelo velika napaka. Podjetja, s podobnimi težavami kot mi, se bodo znašla v hudih likvidnostnih težavah in zaradi nespoštovanja obveznosti do dobaviteljev izgubila zaupanje le-teh, kar pa bo poleg vseh trenutnih težav resno ogrozilo ali celo onemogočilo nadaljnje poslovanje. Dobili smo pojasnila, da se zaradi nejasnih vladnih ukrepov zadeva zapleta in da v kratkem še ne bo možnosti za odobravanje novih posojil," stiske manjših podjetij razkrije sogovornica.

Paradoks: Plače morajo biti po zakonu izplačane najkasneje do 18. v mesecu, nekateri obrazci za izplačila pa bodo na voljo šele od 23. aprila

Po zakonu je delodajalec dolžan delavcu izplačati plačo najkasneje do 18. v mesecu. "Uspeli smo zbrati denar za plače zaposlenim, ki se kljub razmeram trudijo in pošteno opravljajo svoje delo. A kako naj jim izplačamo plače? Vlada je jasno napisala, da so upravičeni do dodatka 200 evrov, ki ga je delodajalec dolžan izplačati, v ta namen pa mu ne bo potrebno plačati prispevkov za PIZ. Super! Vendar pa je Fursov program za oddajo obračuna plač (tako imenovanih REK obrazcev) zaklenjen in bo ponoven vnos možen šele po 23. aprilu. Oddaja REK obrazca pa je osnova za izplačilo tega dodatka," o le enem od paradoksov, s katerim se ta hip srečujejo tako delodajalci kot računovodstva, pove anonimna lastnica družinskega podjetja.

"Kljub temu, da sem vprašanje glede izplačila plač naslovila že na kar nekaj naslovov in sem prepričana, da nisem edina, do danes nisem nikjer zasledila jasnih odgovorov na to vprašanje. Nihče noče prevzeti odgovornosti, ko pa se bodo delavci pritožili, bodo pa vsi s prstom kazali na izkoriščevalske delodajalce," je dodala in pozvala vlado, naj nekdo končno javno pojasni, kako naj delavcem izplačajo plače in to v sprejemljivem roku. Meni pa, da ta rok zagotovo ne more biti šele po 23. aprilu: "Ali naj delavci položnice, ki 18. v mesecu ne bodo plačane, pošljejo na vlado?" Pa ne le to, opozarja: "Namesto izvršitve direktnih bremenitev jim bodo banke obračunale provizije, ker niso zagotovili zadostnega kritja za obveznosti. Obračunale jim bodo zamudne obresti za morebitne neplačane kredite, kreditne kartice bodo blokirane, nekateri otroci ne bodo dobili preživnin ..."

Zaključi, kako pomembno se jim zdi, da svojim delavcem izplačajo plače in to čimprej: "Zavedamo se, da je dolgoročnejši stabilen obstoj podjetja možen le z odgovornim delom zadovoljnih delavcev. Poleg tega pa naših zaposlenih in njihovih družin ne želimo pahniti v še večje osebne krize."

"Poznam vaš odgovor, boste pač naredili poračun"

Večina plač za marec je že obračunanih, pojasnjujejo v računovodstvih, a kaj to pomaga, če denarja ne morejo izplačati. "Vi si lahko privoščite, da obrazci za oddajo davčnih odtegljajev še niso na voljo. Pa je kdo pomislil na podjetnike, naše stranke? Naj tudi oni rečejo svojim zaposlenim – žal, v tem mesecu bodo plače po 23. aprilu? Naše stranke pa morajo ljudem dati denar za zasluženo delo v marcu. In mi, njihovi računovodje, jim moramo povedati, koliko," je opozorila Tomc Mucova.

"Poznam vaš odgovor, boste pač naredili poračun," pa svoje pismo nadaljuje direktorica računovodskega podjetja. In se obenem sprašuje: "Se sploh kdo zaveda, da se na vrat na nos spreminjajo informacijski sistemi, programirajo nove nastavitve obračunov, nadgradnje ...? Se je kdo vprašal, kakšne stroške bodo imeli podjetniki s tem? In koliko časa bo šlo za to, zdaj, ko se je potrebno maksimalno angažirati drugje?"

"Za konec vas prosim še, da mi pomagate rešiti še eno, (tudi) moralno vprašanje. Vprašanje, ki je z vidika človeka na respiratorju na Infekcijski kliniki, lahko tudi nespodobno ... Pa vendarle. Komu naj vse te obračune in poračune zaračunamo? Naj to zaračunamo strankam, med katerimi so tudi take, ki od 12. marca do danes niso zaslužile niti centa? Naj jim svoje pošteno delo kljub temu zaračunamo in se v očeh marsikoga postavimo na temno stran vojnih dobičkarjev? In če ne – s čim naj pošteno plačam svoje zaposlene, ki med letošnjimi velikonočnimi prazniki obračunavajo plače za stranke, pripravljajo vse potrebno za vloge na Zavod za zaposlovanje in obupujejo nad dnevnimi spremembami pojasnil zakona in postopkov? Delamo več kot 10 ur dnevno, na sobote, nedelje in praznike," je še izpostavila direktorica računovodskega podjetja, ki je pismo zaključila takole: "Prosim, da pri naslednjem paketu preverite, če ga je državni aparat sposoben izpeljati ter če so ga pravniki sposobni nedvoumno in pravočasno razložiti."

Tudi samozaposleni še ne vedo ničesar

Kot nam je potrdila ena od lastnic kozmetičnih salonov, tudi samozaposleni, ki prav tako čakajo na obljubljeno državno pomoč, o tem, kako bodo potekala izplačila ne vedo še ničesar. "Da za nas še ni nobenih navodil, mi dnevno sporoča moja računovodkinja," nam je povedala. Ve sicer, da bo od jutri naprej na spletu na voljo vloga za samozaposlene, a kdaj bo denar na njenem računu, ne vesta niti ona niti njena računovodkinja.

Medtem pa iz Nemčije ...