Štrukelj: Za zdaj še ne moremo izbirati med cepivi, vendar bomo lahko kmalu

V Sloveniji so v nedeljo ob 1842 PCR-testih potrdili 290 okužb z novim koronavirusom, umrli pa so štirje covidni bolniki, so predstavili na vladni novinarski konferenci. Sedemdnevno povprečno število potrjenih okužb je naraslo na 820, povečuje se tudi število hospitaliziranih covidnih bolnikov, v bolnišnicah se jih zdravi 494.

V nedeljo so po vladnih podatkih opravili tudi 6491 hitrih antigenskih testov na okužbo z novim koronavirusom. Delež pozitivnih PCR testov pa je bil 15,7 odstotka, kar je nekoliko manj kot v soboto, ko je ta delež znašal 18,1 odstotka.

Sedemdnevno povprečno število potrjenih primerov, ki je v soboto znašalo 802, v nedeljo pa 808, se je po najnovejših podatkih povzpelo na 820. Ponovno se povečuje tudi število covidnih bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo. V bolnišnicah tako danes zdravijo 494 covidnih bolnikov, medtem ko so jih v nedeljo 473, v soboto pa 458. Intenzivno nego danes potrebuje 94 covidnih bolnikov, kar je eden več kot v nedeljo in šest več kot v soboto, je na vladni novinarski konferenci navedla voditeljica konference Maja Bratuša.

V bolnišnice so po njenih navedbah v soboto sprejeli 39 covidnih bolnikov, v nedeljo pa 43,  v soboto so jih odpustili 19, v nedeljo pa 18.

Največjo pojavnost okužb z novim koronavirusom na 100.000 prebivalcev beležijo na Koroškem (704,5 v zadnjih 14 dneh in 396,7 v zadnjem tednu) in v obalno-kraški regiji (634 v zadnjih 14 dneh in 365,4 v zadnjem tednu), najmanjšo pa v Posavju (263,2 v zadnjih 14 dneh in 125 v zadnjem tednu) in primorsko-notranjski regiji (414,4 v zadnjih 14 dneh in 227,9 v zadnjem tednu). Slovensko povprečje sicer znaša 503,6 okužbe na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dneh in 273,4 v zadnjem tednu.

Po navedbah Bratuše v rumeni fazi ostajajo tri regije, poleg posavske in primorsko-notranjske regije še jugovzhodna Slovenija, se pa odmikamo od izpolnitve kriterijev za rumeno fazo za vso državo, saj se povečujeta tako sedemdnevno povprečno število okužb in število hospitaliziranih covidnih bolnikov.

Štrukelj: Cepivo AstraZenece je učinkovito in varno

Ta trenutek je v tretji fazi kliničnega preizkušanja 23 cepiv, pa je na vladni novinarski konferenci povedal Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. "V EU in na EMI so ta trenutek trije t. i. tekoči pregledi, in sicer za cepivo CureVac, Sputnik ter NovaVax," je dodal. O cepivu NovaVax je povedal, da "vsebuje protein, torej se približuje tistim klasičnim cepivom, ki smo jih doslej uporabljali za različne kužne bolezni". Po njegovih besedah je bilo narejenih več različnih študij, ki so pokazale, da je cepivo 90-odstotno učinkovito. "Pomembno je, da kaže učinkovitost tudi proti britanskemu in južnoafriškemu sevu," je še dejal Štrukelj.

Komentiral je tudi varnost cepiva AstraZeneca: "Cepivo je varno in učinkovito."  Da so primeri tromboze v možganih po cepljenju izredno redki, je izpostavil. "Šlo naj bi za manj kot en primer na milijon cepljenj. Če mi dovolite primerjavo: pri oralni kontracepciji, ki jo uporablja veliko žensk, je verjetnost pojava strdka 1000 na milijon. Torej, vidimo, kako izjemno majhna verjetnost je za to povezanost med cepivom in strdkih," je dejal.

Če pa po cepljenju pričakovani neželeni učinki v 72 urah ne izzvenijo, naj posameznik pokliče lečečega oz. osebnega zdravnika in mu pove, za kaj gre, svetuje Štrukelj. Znaki za zaplet so hudi glavoboli še teden dni po cepljenju, zamegljen vid ali otežen govor. "V Sloveniji takega primera ni bilo in močno upamo, da ga tudi ne bo," je še dejal.

Priporočilo neodvisne skupine strokovnjakov se nanaša tudi na izdelavo bolj popolnega potrdila o cepljenju, je poudaril Štrukelj. "Svetovali bi državam članicam EU, da je na kartončku o cepljenju čim več informacij, denimo: opis pričakovanega odgovora organizma po cepljenju. Če smo se cepili s tem in tem cepivom, lahko pričakujemo imunski odgovor organizma, kar je pozitivno. S tem bi se izognili strahu oz. temu, da bi ljudje mislili, da gre za neželeni stranski učinek," meni Štrukelj. Po njegovih besedah bi potrdilo moralo vsebovati tudi napotke, kaj pri takih reakcijah narediti (katero protibolečinsko sredstvo ali sredstvo proti povišani temperaturi vzeti). 

O izdelavi vektorskih cepiv AstraZenece, Johnsona & Johnsona ter Sputnik je Štrukelj povedal, da so vsa tri cepiva DNK-vektorska cepiva, za katera se uporabljajo sesalske celice. "Bila so vprašanja oz. polemika glede cepiva AstraZenece in celice HEK 293. Zgodovinsko je bila ta celica izolirana iz spontano abortiranega osebka, in sicer iz ledvic leta 1971. Nato pa milijardokrat prenešena v laboratorije in modificirana. Torej, cepivo ne vsebuje nikakršne celice ali kar koli v zvezi z nerojenimi abortiranimi otroki. Tisti trenutek, ko bi izdelovali taka cepiva ali zdravila, bi to lahko postalo moralno sporno, ampak do tega ne bo prišlo," meni Štrukelj.

Kdaj naj se posameznik posvetuje z zdravnikom o menjavi predvidenega cepiva? "Osebni in lečeči zdravnik sta prva, ki lahko pomagata," odgovarja Štrukelj. "Cepiv ta trenutek ne moremo izbirati, vendar jih bom lahko kmalu, sem prepričan, kajti prihajajo nova, različna cepiva," je še dejal. 

Na vprašanje, ali bi lahko v Sloveniji vzpostavili proizvodnjo cepiva proti covidu-19, pa je dejal, da ima Novartis v Mengšu vse možnosti in zmogljivosti, da bi izdeloval katero koli od teh cepiv, a tam izdelujejo sodobna biološka zdravila. V farmacevtski industriji pa je izjemno pomembno, da se obstoječa proizvodnja ne meša z novo. Sodobna farmacevtska tehnologija je tudi v Krki, kjer pa sedaj še ne izdelujejo takih cepiv.

Ob vnovičnem slabšanju epidemiološke slike v zadnjih dneh je svetovalna skupina za covid-19 na rednem sestanku pretresala morebitne nove ukrepe za zajezitev epidemije. Vodja skupine Mateja Logar je že v soboto ocenila, da smo na začetku tretjega vala epidemije. Uradnih informacij, kaj bo skupina v sredo predlagala vladi, nismo dobili, saj je vladna služba za odnose z javnostmi odločila, da izjav na to temo ne bo.