V četrtek je bilo opravljenih tudi 25.564 hitrih antigenskih testov, a število pozitivnih ni znano, saj se jih potrjuje tudi s PCR-testi. Po podatkih Sledilnika covid-19 je na današnji dan aktivnih okužb 10.315.
V bolnišnicah se na današnji dan zdravi 485 bolnikov s covidom-19, 88 se ji zdravi na oddelkih za intenzivno nego. Iz bolnišnice pa je bilo odpuščenih 29 ljudi.
V četrtek je bilo hospitaliziranih 23 covidnih bolnikov več kot dan prej, tri več so zdravili na oddelkih intenzivne nege. Prav tako se je zvišalo sedemdnevno povprečje novopotrjenih okužb, in sicer za 23. 7-dnevno povprečje po vladnih podatkih znaša 776.
V rumeni fazi so trenutno tri regije, a kot je opozorila Bratuša, se razmere v primorsko-notranjski in jugovzhodni regiji slabšajo, v posavski pa za zdaj ostajajo relativno stabilne.
Glede na podatke, ki jih izvajalci cepljenja sporočajo v Elektronski register cepljenih oseb, je bilo do vključno četrtka s prvim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljenih 179.351 oseb, z dvema pa 99.266. Medtem so že začeli tudi celjenje poslancev in državnega vrha s cepivom AstraZenece.
Vse večji pritisk na bolnišnice
Epidemiološka situacija se žal spet giba v smer rasti števila okuženih. Porast je predvsem v skupini nad 55. letom starosti, ki potem pogosto potrebuje bolnišnično oskrbo, zato pritiski na bolnišnice znova naraščajo, je na vladni novinarski konferenci dejala vodja svetovalne skupine Mateja Logar. Zaradi tega se bo posledično zmanjševal trend zapiranja covidnih oddelkov, zato se bo seveda spet zmanjševal tudi obseg drugih zdravstvenih dejavnosti.
Vzroka za slabšanje epidemiološke situacije v državi ne vidi v odpiranju šol in območnem odpiranju gostinskih teras, saj se podatki za šole niso kaj bistveno poslabšali, prav tako ne stanje v regijah z odprtimi terasami. Po njenem mnenju je najverjetneje vzrok v večji pojavnosti novih različic koronavirusa v državi, zlasti bolj kužne angleške različice.
Opozorila je, da se v tem trenutku na oddelkih za intenzivno terapijo povečuje število oseb, ki se vračajo iz držav nekdanje Jugoslavije, kjer so bili na obiskih pri svojcih. Zato vse, ki se vračajo z obiskov iz tujine, poziva, naj bodo previdni tudi na obiskih ter naj po vrnitvi upoštevajo vse preventivne ukrepe in se gredo ob najmanjšem sumu na okužbo tudi testirati.
Poudarila je pomen cepljenja ter dejala, da je EMA včeraj potrdila to, kar so strokovnjaki že ves čas predvidevali, da je cepivo AstraZeneca varno ter da tveganje za nastanek krvnih strdkov ni večje kot sicer v splošni populaciji.
V Sloveniji se sicer danes nadaljuje cepljenje z odmerki AstraZenece, "seveda pa je treba vse morebitne stranske učinke spremljati in ob pojavu hujših stranskih učinkov kontaktirati svojega osebnega zdravnika", pravi Logarjeva. Tveganje za zaplete zaradi okužbe s covidom je bistveno večje kot tveganje za nastanek krvnih strdkov po cepljenju, je še dejala. "Posebno je treba biti pozoren na pojav morebitnega težjega dihanja, bolečin v prsih, modric, krvavitev, bolečin v nogah, ki otekajo."
V tem trenutku velike precepljenosti ne moremo doseči, zato je toliko bolj pomembno, da poskušamo čim prej cepiti osebe, ki imajo večje tveganje za težji potek bolezni oziroma doseči precepljenost rizičnih skupin, ki najpogosteje potrebujejo bolnišnično oskrbo. "Na ta način bomo lahko tudi dosegli, da lahko skupine, ki nimajo rizika za težji potek bolezni, čim prej začnejo z normalnim življenjem, da se bodo lahko tudi čim prej začeli sproščati ukrepi ob ugodnejši epidemiološki situaciji."
Odzvala se je tudi na poziv Slovenske škofovske konference, ki odsvetuje cepljenje z AstraZeneco zaradi moralnih zadržkov, saj naj bi bilo to cepivo narejeno na osnovi celic splavljenih zarodkov. Logarjeva sicer pravi, da so moralni pomisleki pravica vsakega posameznika. A "pomembno je, da se ljudje cepijo, saj jih bomo le na ta način zaščitili. Za cepljenje definitivno vemo, da koristi in prepreči marsikatero hospitalizacijo in smrt".
Janša: April bo žal podoben lanskemu
Glede morebitnega sproščanja ukrepov oziroma odprave policijske ure je Logarjeva dejala, da ob trenutni epidemiološki situaciji na sestanku svetovalne skupine v ponedeljek ne bodo mogli govoriti o sproščanju, kvečjemu ravno o nasprotnem. Premier Janez Janša je sicer zapisal, da so se sestali na posvetu ob zaskrbljujočih trendih, ki slovenske regije vsak dan bolj barvajo v rdeče. "Angleška verzija virusa pospešuje njegovo širjenje in terja dodatno previdnost. April bo žal podoben lanskemu," je dodal. S fotografije je razvidno, da so bili prisotni Logarjeva, vodja NIJZ Milan Krek, nacionalni koordinator za cepljenje Jelko Kacin in minister za zdravje Janez Poklukar.
'Trenutno je cepljenje naša edina izhodna strategija'
Zdravniki opažajo vse več nelagodja in dvomov pri osebah, ki so vabljene na cepljenje. Zaradi vseh dogodkov v javnosti se namreč med ljudi vnaša dvom v varnost cepiv, pa je opozorila primarijka Simona Repar Bornšek iz ZD Ljubljana.
"Trenutno je cepljenje naša edina izhodna strategija," je dejala. Če se ponavadi cepimo pred sezono oziroma preventivno, npr. proti gripi ali klopnemu meningoencefalitisu, se tokrat prvič cepimo v času, ko je virus tako široko prisoten v družbi, "zato ima cepljenje še toliko pomembnejšo vlogo".
Stranski učinki pri cepljenju proti covidu-19 so po besedah Repar Bornškove primerljivi z ostalimi cepivi. "Cepljenje je invazivni postopek, veliko pacientov je strah že samega vboda," je opozorila. Najpogostejši stranski učinek je bolečina ali oteklina na mestu vboda. Kar pa je odvisno predvsem od imunskega sistema vsakega posameznika; več stranskih učinkov imajo zato mlajše osebe, ki imajo nekoliko boljši imunski sistem, pravi Repar Bornšek. "Naš imunski sistem se odzove že na vbod, ne vedno na samo vsebino cepiva." Naš imunski sistem namreč reagira na cepljenje, posameznik lahko razvije neke vrste "minibolezen", zato so simptomi podobni bolezni.
Stranski učinki sicer v nekaj urah ali dneh izginejo. Poudarila je tudi, da nekateri dogodki slučajno sovpadajo s cepljenjem oziroma, da ne moremo vsakega dogodka, ki se zgodi v dneh po cepljenju, pripisati temu.
Logarjeva je komentirala tudi kritike staršev glede nošenja zaščitnih mask v šolah. Poudarja, da ne obstajajo nikakršni dokazi, da je nošenje mask na kakršenkoli način škodljivo. "Nošnja maske je predvsem izraz odnosa do sočloveka. Gre za to, da se zavedamo, da smo lahko v določenem trenutku okuženi, pa se tega še ne zavedamo. Če ne nosimo maske, lahko okužimo nekoga, ki je za bolezen dovzeten in pri katerem bo bolezen potekala težje." O tem, da maske v šolah ne bi bile potrebne, trenutno ne razmišljajo. "Maske in ostali ukrepi so edini način, da so lahko šole odprte, tako kot si želimo."
Repar Bornškova pa je dejala, da je dvakrat prejela vprašanje, ali lahko napiše potrdilo, da posameznik ne more nositi maske zaradi zdravstvenih razlogov. A so potem v pogovoru s pacientom ugotovili, da to ni upravičeno oziroma da za to ni razloga. "Nisem imela pacienta, kjer bi bilo upravičeno, da bi napisala potrdilo, da posameznik ne more nositi maske iz zdravstvenih razlogov." Tudi astmatiki normalno dihajo z masko, tudi pri fizičnih naporih ni težav, pravi.
KOMENTARJI (687)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.