Prevolnik Ruplova: Psihoterapija bo financirana iz obveznega zavarovanja

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je povedala, da psihoterapija glede na predlog zakona postaja zdravstvena dejavnost. "Lahko bo financirana iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, torej na napotnico, kar do zdaj ni bilo mogoče," je povedala. Brez napotnice bodo lahko posamezniki brezplačno do psihoterapije prišli v okviru centrov za krepitev zdravja, centrov za duševno zdravje odraslih in centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov. 

Predlog zakona predvideva, da se lahko psihoterapija izvaja tudi na drugih področjih, na primer v policiji, šolstvu, sociali ali kot samostojna dejavnost. 

Povedala je, da bo ustanovljena tudi zbornica za psihoterapevtsko dejavnost, ki bo izvajala določena javna pooblastila. "Zakaj smo se odločili za zbornico? Zaradi strokovne kompleksnosti in razpršenosti področja in z namenom enakopravnega zastopanja vseh deležnikov," je povedala.

Zbornica bo v okviru javnih pooblastil, ki so financirana s strani države, vodila register kandidatov in register psihoterapevtov, podeljevala, podaljševala in odvzemala licence ter izvajala strokovne nadzore. Članstvo v zbornici bo obvezno, je še dodala. 

Psihoterapevt do ustrezne strokovne usposobljenosti lahko pride po dveh poteh

Da bo lahko psihoterapevt pridobil licenco, bodo določeni jasni pogoji strokovne usposobljenosti. Predlog zakona predvideva dve poti – akademsko in neakademsko oziroma pot strokovnega usposabljanja, kot pravi ministrica, sta primerljivi. "Določamo pa tudi ure izobraževanja za psihoterapevta po posameznih vsebinskih sklopih, ki jih mora psihoterapevt poznati," je pojasnila. 

Psihoterapevti bodo lahko uporabljali različne psihoterapevtske pristope, denimo družinsko psihoterapijo, geštalt, integrativno, logoterapijo, psihoanalizo, skupinsko analizo ... Vsi pristopi, ki so trenutno določeni v zakonu, so, kot pravi ministrica, določeni na podlagi znanstvenih kriterijev oziroma temeljijo na dokazih. "Pogledali smo, kaj obstaja v Evropi, kateri so podprti z dokazi, in tiste smo zapisali v zakon," je povedala. 

"Pristope v začetni fazi določa zakon, nadalje pa jih bo minister za zdravje določal na predlog zbornice. Pristopi se razvijajo, možno je, da bo prišel še kakšen novejši in bo to treba nadgraditi," je pojasnila ministrica. 

Licenco bodo morali podaljševati vsakih sedem let

"Po uveljavitvi zakona je predvideno 12-mesečno prehodno obdobje. Tisti, ki želijo psihoterapijo izvajati po preteku tega obdobja, morajo v roku šestih mesecev od uveljavitve zakona na ministrstvo za zdravje podati zahtevo za priznanje poklicne kvalifikacije," je povedala. Vpis v register in podeljevanje licenc naj bi do ustanovitve zbornice izvajalo ministrstvo. Licenca bo izdana za obdobje sedmih let, nato jo bo treba podaljšati. 

Vsi psihoterapevti bodo morali pred vpisom v register opraviti strokovni izpit. "Poleg tega pa se smiselno uporabljajo določbe, ki jih predvideva zakon o zdravstveni dejavnosti, na primer izobrazba, znanje slovenskega jezika in tako naprej. Ti pogoji niso posebej zapisani v tem zakonu, ker veljajo že pogoji, ki so zapisani v zakonu o zdravstveni dejavnosti," je pojasnila. 

"Dostopnost do psihoterapevtske obravnave bo seveda boljša, bo tudi na napotnico. Predvsem pa gre za to, da bodo vsi, ki bodo izvajali psihoterapevtsko dejavnost, za to ustrezno izobraženi in bodo vpisani v register," je ministrica odgovorila na vprašanje glede čakalnih dob in poudarila še, da bo uporabnik lahko prepričan, da je dobil dobro storitev. 

Klinični psihologi in psihiatri zakonu nasprotujejo

Klinični psihologi in psihiatri medtem zakonu nasprotujejo, kritičen je tudi strokovni direktor pediatrične klinike. Med drugim so poudarili, da v zdravstveni sistem vstopajo svetovalci, ki niso iz zdravstvene stroke in niso kompetentni, da bi lahko triažirali in diagnosticirali duševne motnje. Ministrica je odgovorila, da ima vsak v zdravstvenem sistemu svojo vlogo, tudi psihoterapevti, ki bodo postali del tima. 

"Na primer v bolnišnični obravnavi bodo postali del tima celovite obravnave pacienta in zagotovo bodo imeli svojo vlogo, kot jo imajo klinični psihologi, psihiatri in zdravniki. Ne gre za to, da bi psihoterapevti delali nekaj, česar ne znajo, pač pa da opravljajo svojo nalogo in torej tisto, za kar so usposobljeni. Pomembno je, da zakon predpisuje, kaj morajo psihoterapevti narediti, kako se morajo usposobiti, da lahko svoje delo opravljajo," je razložila. 

Psihiatri in klinični psihologi pravijo, da ministrstvo njihovih predlogov ni upoštevalo. Sami si ureditev namreč predstavljajo drugače – dvotirno. V zdravstvenem sistemu bi po njihovem prepričanju namreč smeli ostati le klinični psihologi in psihiatri, ki imajo medicinsko znanje za diagnosticiranje in zdravljenje duševnih motenj in bolezni, psihoterapevte pa bi uvrstili v podporni sistem v smislu psihosocialnih svetovalcev. Strinjajo se namreč, da je tudi njihovo znanje pomembno in dragoceno za družbo, a da ne spadajo v zdravstveni sistem. 

Ministrica je pojasnila, da so takšno delitev predlagali v prejšnjem osnutku zakona, kjer so razločevali med psihoterapevtom in svetovalcem. "Vendar smo po prejemu pripomb s strani deležnikov to spremenili. Določili smo poklic psihoterapevta v zdravstveni dejavnosti, ki je enoten. Psihoterapevt je psihoterapevt, ne glede na to, kje deluje. Je pa del zdravstvene dejavnosti in mora biti usposobljen v skladu s kriteriji in zahtevami, ki jih predpisuje zakon," je odgovorila. 

Klinični psihologi in psihiatri opozarjajo še, da niso vsi pristopi, po katerih bi lahko izvajali psihoterapijo, znanstveno podprti. "Mi smo pregledali vse pristope, ki jih ima Evropska zveza za psihoterapijo. Izbrali smo in za zdaj v zakon zapisali tiste, ki temeljijo na dokazih, ki so znanstveno podprti. Razumemo pa vsi, da je psihoterapija novejša znanost, ki je imela v zadnjem desetletju ogromen napredek in da se ti pristopi sproti razvijajo in da bodo gotovo prišli še novi pristopi, ki jih bo ministrstvo lahko še dodalo," je povedala.