V sredo okoli ene ure zjutraj je na Fužinah v Kamniku zagorela mobilna covidna točka. Gasilci so na kraju odkrili nekaj letakov s pozivi "K svobodi in koncu PCT-terorja", kar kaže, da je šlo za namerno dejanje. "Kot nekdo, ki dela v slovenskem zdravstvu, lahko povem, da sem izredno žalosten. Izredno žalosten in pretresen, ker si ne predstavljam, da si kdo v Sloveniji misli, da bi zdravstveni delavci s svojimi dejanji komur koli škodili," je dejal zdravstveni minister Janez Poklukar.
Hkrati pa zdravstveni delavci že dalj časa opozarjajo na nespodobno obnašanje in verbalno nasilje. "Gre za dokaj vulgarne izraze, morda niti niso primerne za televizijo, gre pa za prispodobe domačih živali in še česa, kar je seveda ponižujoče za medicinske sestre," so pojasnili v zdravstvenem sindikatu. Priča smo bili tudi vdoru zanikovalcev virusa v studio javne televizije, nedavno pa smo poročali tudi o preboldskem ravnatelju, ki se je upiral izpolnjevanju pogoja PCT v svoji šoli in dvomil o obstoju virusa.
Zdravstveni delavci so zaradi obnašanja ljudi že nekaj časa v skrbeh
"Zdravstveni delavci smo že kar nekaj časa v skrbeh oziroma pretreseni tudi zaradi tega, kako se ljudje trenutno vedejo," je dejala infektologinja Mateja Logar, vodja strokovne skupine za covid-19. Pojasnila je, da se je neprimerno obnašanje preneslo tudi v bolnišnično okolje. "Pogosto so svojci bolnikov s covidom-19, ki ne verjamejo v covid-19, izrazito žaljivi. Ne sprejemajo dejstev. Obnašanje je še najbolj podobno obnašanju majhnih otrok, ki se usedejo v kot in mislijo, da jih nihče ne vidi, če sami nikogar ne vidijo. Če stvari zanikamo, to ne pomeni, da to ni resnica. Gre samo za to, da ne sprejmemo dejstev, ki nam niso všeč," je dejala in izpostavila problem, da s tem ogrožamo tudi druge. "Najprej zaradi tega, ker ne upoštevamo pravil, ki veljavo, hkrati pa z grožnjami vplivajo na to, kako se počutimo zdravstveni delavci," je pojasnila. Marsikateri zdravstveni delavec je že izrazil skrb glede varnosti, če bi se protestniki začeli zbirati pred bolnišnicami.
Matej Slapar, župan Kamnika, pravi, da gre za strahopetno početje. "Namesto strpnosti in sodelovanja, namesto tega, da bi stopili skupaj in se skupaj borili proti koronavirusu, doživljamo različne pritiske," je dejal in kot vrh ledene gore izpostavil požig testirne točke v Kamniku. "S tem želijo nasprotniki cepljenja in zanikovalci virusa sporočiti, da virus ni smrtonosen. Sam pa poznam primer, ko so štirje ljudje skupaj kartali, dveh pa žal ni več," je dejal.
Generalni sekretar Sviza Branimir Štrukelj je dejal, da je preboldski ravnatelj s svojim početjem povzročil veliko škode. "Po naši presoji s temi svojimi stališči ne more več konstruktivno voditi javne šole, zato bi bilo najboljše, da bi odstopil," je prepričan Štukelj. Dodal je, da je Sviz učitelje med prvimi pozval k cepljenju. "Že marca smo vlado pozvali, naj na prednostno listo uvrsti učitelje, zato da bi lahko zavarovali delovanje šol, pa tega niso storili," je dejal. Po njegovem mnenju se je z njihovimi stališči tudi veliko manipuliralo. "Med drugim je minister za zdravje trdil, da imamo nizko raven precepljenosti, kar je manipulacija s številkami," pravi in dodaja, da so učitelji za zdravniki druga najbolj precepljena skupina v državi.
Logarjevi se zdi Svizov poziv k cepljenju pozitivno dejanje. "Vsi si želimo, da bi šole ostale odprte. Na ta način dosežemo bistveno varnejše delovno okolje in okolje za vse, ki se izobražujejo," je dejala.
Štrukelj: Verbalno nasilje se je začelo v politiki
Čeprav je Štrukelj ocenil, da jih ni veliko, je kar nekaj zanikovalcev virusa tudi iz vrst učiteljev. "Vsako nasilje je obsojanja vredno. Tudi pri požigu v Kamniku se vidi, kako daleč so pripravljeni iti. Ne bi pa smeli pozabiti, da se je verbalno nasilje začelo že v politiki. Če začenjajo s prostitutkami, svinjami in lenuhi, je to poziv k temu, da se meje premaknejo. Če je to del političnega žargona, vabite iskro, naj preskoči," je dejal in poudaril, da ne bi smeli pozabiti na odgovornost politikov. "Politika je znižala meje javnega dialoga, raven, na kateri lahko razpravljamo. Neprimerni izrazi so na nek način kar vabili k temu, da se zgodijo take stvari," je prepričan.
"Virus ne izbira, prizadene tako leve kot desne. Dejstvo je, da se moramo skupaj boriti proti virusu," je dodal Slapar in pojasnil, da je dal svojo 6-mesečno hčerko že cepiti proti otroškim boleznim. Pravi, da smo vse otroške bolezni zatrli v kali, in pozval, naj se čim večji del naroda cepi tudi proti covidu-19.
Semafor so skrčili na štiri faze
Logarjeva je o Janševi napovedi, da države ne bomo zapirali, dejala, da je zdravstvo s svojimi resursi omejeno, tako s človeškimi kot s prostorskimi. "Primarna vloga zdravstva je, da poskrbimo za življenja vseh ljudi, tako tistih s covidom-19 kot tistih, ki covida-19 nimajo, ampak potrebujejo zdravstveno oskrbo. Če bi stvari ušle izpod nadzora, bi bilo treba z ukrepi nastopiti ostreje, kot je trenutno predvideno," je pojasnila.
"Po trenutnem odloku je v veljavi, da moramo tudi za zunanje prostore lokalov izpolnjevati pogoj PCT. V prejšnjem predlogu semaforja je bil ta ukrep sicer premaknjen v kasnejšo fazo, trenutno pa se je znašel že v tem odloku," je pojasnila Logarjeva. Semafor so sicer skrčili na štiri faze. Pri šestih fazah so razponi sorazmerno majhni, kar pomeni, da bi se spremembe včasih dogajale tudi dvakrat tedensko, je pojasnila.
1. faza: do 50 bolnikov v intenzivnih enotah
2. faza: do 100 bolnikov v intenzivnih enotah
3. faza: do 150 bolnikov v intenzivnih enotah
4. faza: nad 150 bolnikov v intenzivnih enotah
"Vemo, da bi nam uspelo z velikim naporom v intenzivnih enotah oskrbeti do 230 bolnikov, morda še kakšnega več. Ko bomo pri 150, bo treba res zaostriti pogoje, da do teh visokih številk ne bi prišli," je še dejala Logarjeva.
"Pri samotestiranju bi morala biti prisotna dodatno izobražena oseba"
Svetovalna skupina je ocenila, da so pasti samotestiranja precej težavne, zato je bistveno učinkovitejše, če to poteka v testirnem centru oziroma na delovnem mestu, če je to spodobna organizirati delovna organizacija. Prisotna bi morala biti dodatno izobražena oseba, ki bi preverjala, ali testiranje poteka tako, kot je bilo naročeno. Po besedah Logarjeve bi ta oseba tudi vodila evidenco o opravljenih testih in izvidih.
"Zagovarjanje cepljenja ima dve utemeljitvi. S cepljenjem ne pomagamo samo sebi, ampak izrazimo solidarnost, delamo za skupno dobro. Druga pa je čisto konkretna. Vsak zaposleni, ki se cepi, neposredno prispeva k temu, da bodo šole delovale, kar je dobro za celotno družbo," je dejal Štrukelj.
KOMENTARJI (617)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.