Bodo Rusi odmrznili Evropo?

Ruski energetski gigant Gazprom bo, takoj ko bodo mednarodni opazovalci začeli nadzirati plinovode na ukrajinsko-ruski meji, Evropi spet dobavljal plin, je v Bruslju napovedal predsednik in glavni izvršni direktor družbe Aleksej Miller. Kot je razložil, bi se radi tako izognili kraji plina s strani Ukrajine. Ta je postavljene pogoje že sprejela, nato pa se je znova zapletlo. Moskva je med opazovalci želela imeti svoje ljudi, na kar Kijev ni pristal in dogovor je propadel. Zadnje novice iz Bruslja pa so vendarle dobre. Rusijo so na intenzivnih pogajanjih le uspeli prepričati, v Ukrajino bodo odpotovali opazovalci, proti zahodu pa naj bi spet stekel ruski plin, je sporočilo češko predsedstvo EU. 

V sredo sta se po telefonu pogovarjala tudi ruski in ukrajinski predsednik Dmitrij Medvedjev in Viktor Juščenko. Medvedjev je opozoril, da so postale zaloge plina "talec spora pod vodstvom Ukrajine" in da bo Moskva odprla plinsko pipo za Kijev, če bo Ukrajina pristala na plačevanje tržne cene za gorivo. Že pred časom so mediji kot enega izmed razlogov za spor navedli ruski načrt, da bi se cena plina poenotila za vse odjemalce. Ponoči sta se v Moskvi nepričakovano sestala tudi prva moža Gazproma in ukrajinskega Naftogaza, Aleksej Miller in Oleg Dubina, a napredka nista dosegla.

Slovenija: Za zdaj še ni krize

Državna sekretarka na slovenskem zunanjem ministrstvu Dragoljuba Benčina je pojasnila, da v Sloveniji položaj ni kritičen, ker imamo nekaj rezerv in ker dobivamo tudi alžirski plin. Alojz Stana, direktor Geoplina, ki Slovenijo oskrbuje z zemeljskim plinom, pa je povedal, da popolna prekinitev dobav še traja, vendar je Geoplin "uspel zagotoviti dodatne kapacitete za črpanje svojih količin zemeljskega plina iz najetih skladišč v Avstriji". Plina je tako dovolj za nemoteno oskrbo Slovenije.

Države EU imajo povprečno za 20 do 100 dni zalog plina

Skladišča plina v evropskih državah so bila 5. januarja od 69- do 81-odstotno zapolnjena. Čeprav bi večina držav preživela normalno zimo s plinom iz skladišč, pa ni tako v vseh. Nemčija in Francija, na primer, nimata dovolj zalog, vendar pa dobavljata plin tudi iz drugih držav, kot je Norveška, zato jima ne bi bilo treba porabljati vseh zalog iz skladišč, navaja Reuters. Avstrija ima zaloge za približno 60 dni, Bolgarija za 72 dni, Češka za 58, Francija za 40, Nemčija za 28–44 dni, Madžarska za 43 dni, Italija za 28–44 dni in Poljska za 34–57 dni. V Sloveniji imamo zalog plina po podatkih Geoplina za približno mesec dni, vendar je to skupaj s plinom iz hrvaških skladišč, iz katerih pa je dobava negotova.

Več o stanju v Sloveniji.

Na Hrvaškem so že prve žrtve plinske krize

Veliki potrošniki plina na Hrvaškem so zaradi pomanjkanja plina že začeli beležiti izgube, piše Večernji list. V podjetju Elektroda-Zagreb, enem najstarejših proizvajalcev dodatnih materialov za varjenje v Evropi, je obstala celotna proizvodnja. Izguba znaša 150.000 kun na dan. Tudi v tovarni stekla Vetropack Straža v Humu so morali preiti na nafto. Na srečo pa je podjetje Petrokemija, ki je največji uporabnik plina na Hrvaškem, v prenovi, tako da ne obratuje.

Srbija v mrazu

Srbija je med državami, ki jih je plinska kriza najbolj prizadela. To najbolj občutijo prebivalci Kikinde, Bečeja, Beočina, Novega Sada, Pančeva, Velike Plane, Kovina, Jagodine in dela Čačka, kjer toplarne nimajo možnosti preklopa s plina na mazut.

Beograjske elektrarne imajo zalogo mazuta za prihodnje štiri do pet dni. Kljub temu je temperatura v stanovanjih nekoliko nižja od predpisanih 20 stopinj Celzija. Okoli poldneva so po naročilu Srbijagasa v Zrenjaninu in okolici izključili 17 postaj, na katere je priključenih približno 21.000 individualnih potrošnikov plina, skupaj pa naj bi bilo brez ogrevanja že 170.000 gospodinjstev. Ker nimajo ogrevanja, je moralo svoja vrata zapreti tudi več zdravstvenih ustanov.

Že tretji dan brez ogrevanja

V Sarajevu je okoli 100 tisoč ljudi že tretji dan v mrazu, električni grelci gredo zato za med. V času plinske krize se je poraba električne energije zvišala za petino. Razmere so kritične tudi v Makedoniji.

V njeni sosedi Bolgariji je brez ogrevanja 65 tisoč gospodinjstev, več deset vrtcev in najmanj 68 šol je zaprtih, na avtobusih in tramvajih v Sofiji so izklopili gretje. Vse to v času, ko so temperature padle do minus deset stopinj Celzija. Vlada v Sofiji je odredila stroge varčevalne ukrepe. Dotok plina 72 tovarnam so popolnoma ustavili, ve kot 150 pa jih dobiva le zelo omejene količine tega energenta. S tem naj bi se dnevna poraba v državi, kjer je 2,5 milijona ljudi odvisnih od centralnega ogrevanja s plinom, z običajnih 12 znižala na sedem milijonov kubičnih metrov.

Podobno je na Slovaškem, kjer tisoč največjih industrijskih podjetij že od srede ne sme trošiti plina, da ne bi ogrozili preskrbe gospodinjstev, bolnišnic in šol. Za te naj bi bilo zalog dovolj za celo zimo.