Plinska kriza: Italija bi pomagala Sloveniji

Razmere v Sloveniji še niso kritične, je dejala državna sekretarka na slovenskem zunanjem ministrstvu Dragoljuba Benčina, a če plina še nekaj časa ne bi bilo, bi predvsem v industriji že morali začeti z redukcijo.

Če bo oskrba močno okrnjena, Slovenija lahko računa na pomoč zahodne sosede, je v Pragi obljubil italijanski zunanji minister Franco Frattini. "To je lepa gesta, ki pa najverjetneje ne bo potrebna," pa je komentirala Benčina.

Bo Evropa spet dobivala ruski plin?

Geoplin: Popolna prekinitev dobav zemeljskega plina iz Rusije še vedno traja

Predsednik uprave Geoplina Alojz Stana je povedal, da popolna prekinitev dobav še traja, vendar pa je plina dovolj za nemoteno oskrbo Slovenije. Geoplin je namreč "uspel zagotoviti dodatne kapacitete za črpanje svojih količin zemeljskega plina iz najetih skladišč v Avstriji", poleg tega pa plin nemoteno priteka tudi iz Alžirije.

Kljub temu so v Geoplinu pozvali nekatere svoje kupce k zmanjšanju odjema in k uporabi nadomestnega goriva v kotlovnicah. K zmanjšanju odjema so pozvali Petrol Energetiko, Energetiko Ljubljana, Energetiko Celje, Enos-Energetiko z Jesenic, Domplan iz Kranja in Revoz iz Novega mesta.

Nekateri porabniki plina so zaradi visokih cen že pred krizo prešli na alternativna goriva

Že zaradi visoke cene plina uporabljajo nekateri slovenski odjemalci alternativna goriva. Največji slovenski porabnik zemeljskega plina Nafta Petrochem – porabijo približno 10 odstotkov vsega slovenskega zemeljskega plina – zaradi visoke cene plina že od oktobra ne proizvaja metanola. V tem podjetju namreč iz zemeljskega plina pridelujejo metanol, ki ga uporabljajo pri pridelavi lesnih lepil. To pa se jim že od oktobra ne izplača več, je pojasnil direktor družbe Mirko Horvat. Nekaj metanola imajo na zalogi, nekaj pa ga pridobivajo od drugje, zato deluje proizvodnja končnih produktov nemoteno, je še pojasnil. V podjetju tudi zagotovo v prvem četrtletju 2009 plina ne bodo uporabljali. "Tako tudi mi na nek način prispevamo k stabilnosti stanja na tem področju," je še dodal.

Tudi v Papirnici Vevče so decembra zaradi visokih cen namesto plina začeli uporabljati mazut, ki ga imajo na zalogi še za 14 dni. V papirnici Količevo karton iz Kamnika pa so že tako dolge novoletne počitnice podajšali za en dan in prvi kartonski stroj pognali danes, jutri pa bodo še drugega. Oba delujeta na plin, saj druge možnosti nimajo. Kot nam je pojasnil direktor podjetja Branko Rožič, je zastoj proizvodnje posledica manjšega obsega naročil in ne plinske krize.

Med velikimi porabniki plina so tudi proizvajalci barv in lakov. V Heliosu so skladno s priporočili distributerja del plina nadomestili s kurilnim oljem, je za 24ur.com razložil predsednik uprave družbe Uroš Slavinec. "Popolna redukcija plina bi pomenila ustavitev večjega dela proizvodnje, ki je vezan na paro in termalno olje: to so proizvodnja smol, del proizvodnje premazov, proizvodnja škrobov …“ je dodal. Color Medvode, ki je del iste skupine, trenutno uporablja zgolj plin, vendar pa lahko v dveh urah v celoti preide na kurilno olje. Večje težave bi v primeru izpada plina imela Belinka. To bi po besedah Slavinca pomenilo "ustavitev proizvodnje z večjimi stroški in težavami ponovnega zagona“.

Med slovenskimi podjetji, ki so precej odvisna od zemeljskega plina, je tudi družba Talum iz Kidričevega. Dobava za zdaj še ni motena, kljub temu pa se pripravljajo na morebitne težave. Te bi lahko imele tudi hujše posledice. "Tehnološki proces ne omogoča daljših popolnih izpadov dobav tega energenta, saj povsod ni mogoča uporaba alternativnih energentov. V najbolj črnem scenariju lahko pride tudi do uničenja nekaterih proizvodnih naprav, s tem pa do ogromne gospodarske škode," je poudaril predsednik uprave Danilo Toplek. Povedal je še, da je proizvodnja v Talumu tako ali tako že zmanjšana, a ne zaradi morebitnih najavljenih težav pri oskrbi z zemeljskim plinom, pač pa zaradi razmer na tržišču aluminija. "Zaradi tega je tudi naša dnevna poraba plina precej nižja od običajne," je pojasnil.