Zavetišča: deponija za živali, ko se jih naveličamo?

Zakaj je stanje v zavetiščih alarmantno? V Sloveniji za zapuščene živali skrbi 16 zavetišč. Prostora imajo za skoraj 700 mačk in 400 psov. Občutno premalo, če je bilo leta 2023 v zavetišča sprejetih več kot 1.572 psov in skoraj 9.897 mačk. Sicer je približno polovica psov izgubljenih in se vrnejo nazaj k svojemu lastniku, med zavetiščnimi mačkami je približno 60 odstotkov prostoživečih in jih zavetišče po sterilizaciji ali kastraciji vrne v okolje, ocenjujejo na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. 

Denimo, lani so v Zavetišču Ljubljana sprejeli 369 psov in 2266 mačk, od tega je bilo 87 odstotkov zapuščenih psov in 98,6 odstotka zapuščenih mačk. V Mačji hiši so sprejeli preko 1000 živali, v veliki večini mačk. "V primerjavi z mačkami je psov bistveno manj, mačke so največji problem," pojasnjuje Helena J. Hacin. Ne glede na to, kako uspešni so pri oddaji v nove domove, so prezasedeni in imajo preveč prošenj za sprejem v zavetišče.

Sicer je interes za posvojitve dober. Lani so v ljubljanskem zavetišču oddali 128 psov, 608 mačk in 9 drugih hišnih živali. Pet odstotkov ljudi psa, ki so ga posvojili, vrnejo nazaj v zavetišče. "Je veliko zapuščenih živali, tudi kar nekaj odvzemov s strani veterinarske inšpekcije, tako da smo v zadnjih dveh letih zavetišča precej zapolnjena," pojasnjuje vodja zavetišča Tanja Ferenčak. Leta 2022 so inšpektorji odvzeli 237 psov, leta 2023 pa 274. Lani so imeli v ljubljanskem zavetišču 33 odvzetih psov. 

Ni prav, da se zavetišča tretirajo kot deponija za živali, ko se jih naveličamo, je neposredna Barbara Mihelič, direktorica ljubljanskega zavetišča. "Zavetišča bi morala biti v primeru višje sile, veliko ljudi živi samih, ali zbolijo, odidejo v dom, umrejo in ne morejo sami poskrbeti za žival." Kapacitet je premalo. "Če imaš enega zaposlenega za 20 psov, v praksi pomeni, da ima oskrbnik v zavetišču na psa 20 minut časa. Nesocializirana žival ni zanimiva za posvojitev in potem ostajajo leta in leta, poskusimo jih oddati in pridejo nazaj. Primanjkuje strokovnjakov, ki bi živali resocializirali." Nimajo vse občine urejene javne službe. "Vsako zavetišče sprejme živali, za katere ni dovolj mest. Če matično zavetišče nima prostora ali občina nima urejenega, potem inšpektor odredi, da gre žival v zavetišče, ki ima prosto mesto." Barbara Mihelič ocenjuje, da je okrog 40 odstotkov mačk med vsemi hišnimi ljubljenčki, psov je okrog 30, vseh ostalih pa 30 odstotkov. 

'Za žival mora biti zagotovljeno vse vsak dan'

In od kod dobijo zavetišča denar? Občine krijejo stroške zapuščenih živali prvi mesec, nato stroške prevzamejo zavetišča. Po štirih mesecih, če živali ne najdejo doma, za njih plačuje država. Lani več kot 1,7 milijona evrov. Ministrstvo za kmetijstvo zdaj predlaga, da bi občine stroške krile dva meseca, do 180. dneva država, potem pa 80 odstotkov zavetišča in preostalih 20 odstotkov država. "Ljubljanska občina je dober primer, da tudi za tisto, kar v zakonu manjka in škripa, poskrbi. Za žival mora biti vsak dan zagotovljeno vse. Ne moremo čakati na spremembe zakona in prosjačiti za donacije," opozarja direktorica Mihelič. Stroški morajo biti porazdeljeni med občine in državo, ne smejo biti preloženi na zavetišča, dodaja. "Je neustrezno in nezakonito."  

Poslovni samomor za zavetišča

Po besedah Alenke Klemenčič, ki že 30 let šola pse v Pasji šoli Bajka, je financiranje zavetišč napačno zastavljeno, predvsem to, da je vmes 90 dni breme oskrbe živali samo na njih. "Vmes kaj: pes ne je, ne spi, se ga ne čisti? Zavetišča so podjetje, ki so naredila poslovni samomor v tistem momentu, ko so se odprla. Niso pridobitna dejavnost, denar vlagajo v živali. A nimajo prihodkov, kar mora občina narediti." Zapuščene živali so odgovornost države in celotne družbe. 

'Si predstavljate, da bi zbirali prostovoljne prispevke za urgenco?'

Da se financiranje povečuje, je vsekakor pozitivno, ocenjuje Maša Cerjak Kastelic iz Društva za zaščito živali Ljubljana, ampak to še vedno ni dovolj, ker so zavetišča še vedno po določenih dnevih prepuščena sama sebi oziroma bo država sofinancirala 20 odstotkov. "Si predstavljate, da moramo zbirati prostovoljne prispevke, zato da lahko zdravniki na urgenci šivajo rane? Ne moreš priti v hotel in reči jaz bom 20 odstotkov plačal sam, 80 odstotkov je vaš strošek."  Oskrba živali je breme nekaj entuziastov. "Če bi bilo financiranje zavetišč res tako zaslužkarstvo, kot nekateri trdijo, bi jih imeli bistveno več kot 16." Velik del bremena pa je prepuščen društvom. 

56 občin ne financira zavetišč: kaznjenih 6, opozorjenih 5

Koliko so lani za zavetišča plačale občine? Preverili smo za 12 mestnih občin. Lani so plačale skupno 1,3 milijona evrov. Največ ljubljanska, skoraj 706 tisoč, plačujejo neomejeno, mariborska dobrih 124 tisoč, koprska 131 tisoč evrov. Med 212 občinami pa jih skoraj četrtina oz. 56 nima dogovora z nobenim zavetiščem, med njimi velenjska, tudi zato, ker so zavetišča prezasedena. Decembra 2023 jih je Zavetišče Zon Zani obvestilo, da zmanjšujejo svoje delovanje. "Smo v pripravi koncesije, kar nam določa zakon. Bojimo se, da ne bo ponudnikov, saj v naši bližini ni drugega zavetišča, ki bi ustrezalo razpisnim zahtevam. Potrebujemo namreč zavetišče tako za pse kot za muce. Trenutno rešujemo problematiko z lokalno veterinarsko postajo in lokalnim društvom za pomoč živalim." Denimo zavetišče Horjul, Meli Trebnje in Mala hiša skrbijo za živali iz 20 različnih občin. 

Od 212 občin jih četrtina oz. 56 nima sklenjene pogodbe z nobenim zavetiščem oz. ne zagotavljajo oskrbe zapuščenih živali. Inšpekcija lahko odgovorne osebe, torej župane, kazni v višini od 800 do 10.000 evrov. Inšpekcija je izdala 11 odločb o prekrških, v petih primerih je izrekla opomin, ker je občina med postopkom sklenila pogodbo in šestkrat kazen v višini 800 evrov. Ena občina je trenutno v postopku.

Po mnenju župana Kočevja Gregorja Koširja se bomo morali vprašati, zakaj stroški za oskrbo zapuščenih živali naraščajo, ne samo za državo, ampak tudi za občine. "V Kočevju je ta strošek v zadnjih dveh letih narasel za 40 odstotkov. Moramo iskati vzroke in tam narediti domačo nalogo. Lahko bi zadevo reševali z višjimi kaznimi za kršitelje."

Skrb za tuje živali

Zavetišča prevzemajo skrb za tuje živali, opozarja Alenka Klemenčič. "Zakaj bosta naša država in naše zavetišče prevzela stroške za tuje živali. To je treba reševati na evropskem nivoju. Tihotapljenje živali in preprodaja iz pasjih rejišč ni samo problem Slovenije. Se izkaže, da so bili psi iz zavetišč uvoženi preko društev iz tujine, predvsem iz Balkana."

Boljši nadzor inšpekcije in več kazni

Boljši nadzor inšpekcije in več kazni, apelira Maša Cerjak Kastelic. "Pogosto dobivamo od posameznikov sporočila, da inšpekcija ne ukrepa, da ne pridejo na teren, tudi če pridejo, da se ne izboljšajo pogoji za tisto žival. Želimo si malo proaktivnosti." Še vedno imamo namreč ogromno neodgovornih lastnikov in posledično živali, ki živijo v neprimernih pogojih.

Na inšpekciji vse prijave obravnavajo prioritetno, zagotavlja Fabian Kos, direktor Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. 10 veterinarjev je v stalni pripravljenosti 24 ur na dan. Kazni so različne, če niso izpolnjeni pogoji glede reje, je 200 – 400 evrov za fizične, če gre za nenudenje veterinarske pomoči bolnim oz. obnemoglim je 400 – 800 evrov. V primerih mučenja se poda kazensko ovadbo. Če so znaki kršitev hudi, imajo inšpektorji možnost in dolžnost trajne prepovedi reje živali. Enako velja za hišne živali. 

Koliko psov in mačk v zavetiščih?

V Zavetišču Ljubljana imajo trenutno 100 muc in 38 psov, v tem letnem času so precej bolj zasedeni kot prejšnja leta. 

Največ zapuščenih mačjih mladičev imajo v pomladanskih mesecih, zato apelirajo na lastnike, da svoje mačke kastrirajo in sterilizirajo. V Zavetišču Oskar Vitovlje imajo 10 psov in 6 mačk, v Obalnem zavetišču 21 psov in 72 mačk. 

Maša Cerjak Kastelic zanika očitke, da je v zavetiščih težko posvojiti žival. "Težko je posvojiti žival, če si neodgovoren skrbnik. Če želiš imeti psa na neograjenem dvorišču, to pomeni, da bo begal po cesti. To pomeni, da si neodgovoren lastnik."

'Zakonodaja zahteva samo goli minimum' 

Ključna je preventiva, zagovarja Maša Cerjak Kastelic. Velik del je na odgovornosti ljudi, da preprečujejo neželene mladiče, da živali kastrirajo in sterilizirajo. Zakonodaja pa, da zahteva goli minimum, kar se tiče oskrbe živali. "Kot družba se moramo zavedati, da so živa, čuteča bitja, da razumejo, so inteligentni, da žalujejo, da so lahko naši družinski člani in se je treba do njih tudi odgovorno obnašati. Z njimi ravnamo kot s predmeti, čeprav bi se morali zavedati, da si zaslužijo vsaj dostojno življenje."