'Kupovanje živali prek spleta je večinoma iz pasjih tovarn'

Nezakonita trgovina s psi in mačkami je tretja najbolj dobičkonosna nezakonita dejavnost v EU, takoj za trgovino z mamili in orožjem. Če kupujete psa preko spleta, na Bolhi, družbenih omrežjih, se lahko zgodi, da prihaja s pasje farme, kjer živijo v težkih pogojih, v lastnih iztrebkih, brez zdravniške oskrbe. Prodajalci kupcem obljubijo, da ima pes vse papirje, a ko želijo svojega novega člana registrirati, naletijo na težave, pojasnjuje veterinar Marjan Kastelic iz Veterinarske ambulante Buba iz Grosuplja. Takšnih psov je okoli pet odstotkov. "Je bil kuža iz Srbije, kjer je bil mikročipiran, ima bolgarski ali romunski potni list, vemo, da zadeva ni opravljena po pravilu. Takega psa ne moremo registrirati." Največkrat je potni list romunski, bolgarski ali madžarski, čipiran pa je v Srbiji.

Podatke o kužku veterinarji vpišejo v register in s tem avtomatično obvestijo inšpektorja. Ta odloči, kaj je treba storiti – odvzeti kri, ga cepiti, mora v karanteno ... "Če vidimo, da je prišel iz tretje države in je star dva meseca, točno vemo, da ne bo šlo skozi. Praviloma psa iz denimo Srbije ne moremo v Slovenijo pripeljati pred sedmimi meseci starosti," ponazori Kastelic. 

Po besedah Marjana Kastelica smo ljudje neučakani, psa želimo takoj. "Ker ga na tržišču v Sloveniji tisti moment ni, svoje odigra internet in ljudje se odpravijo po psa v tretje države, sami ali preko organiziranih prevozov."

Največkrat gre za pasemske pse višje vrednosti, dodaja veterinar Kastelic. "Navadno takšen kuža ne stane nič manj, ko je treba skozi upravni postopek in običajno tudi plačati kazen," opozarja Kastelic. Kupujejo čistokrvne pse brez rodovnika, kar ne obstaja. Ljudje mislijo, da bodo privarčevali, "v resnici pa s tem podpirajo mučenje. Njihovo mame so ves čas zaprte v kletkah v lastnih iztrebkih, brez zdravniške oskrbe. Podpirajo, da se to mučenje dogaja," opozarja Maša Cerjak Kastelic iz Društva za zaščito živali Ljubljana. V trgovini z živalmi se vrtijo milijoni. 

Apel vodje zavetišče: posvojite iz zavetišč ali kupite pri vzreditelju

Vodja Zavetišča Ljubljana Tanja Ferenčak apelira, da živali kupimo pri vzreditelju ali posvojimo iz zavetišča. "Kupovanje na Bolhi ljudje enačijo s tem, da ne potrebujejo rodovnika. Rodovnik zagotavlja, da se ve, kdo so njeni predniki in iz kakšnih pogojev prihaja. Kupovanje živali iz Bolhe večinoma pomeni kupovanje iz pasjih tovarn, kjer so živali v slabem zdravstvenem stanju, mladički pridejo zelo bolni, včasih za veterinarske stroške lahko skrbnik veliko odšteje in promovira neetično vzrejo živali."

'Ne sprejemam živali kot predmete, ki jih lahko kupiš na Bolhi'

Nika Babić in Neja Žitnik živali ne kupujeta, ampak jih rešujeta iz zavetišč. Nika je posvojila dve mucki in psa Biskota, ki so ga v škatli pustili pred zavetiščem, Neja pa psa Kivija, ki je bil zapuščen v stanovanju z zavezanim gobčkom. Zakaj živali ne kupujeta? "Ne sprejemam živali kot neke predmete, ki jih lahko kupiš na Bolhi. Glede na to, koliko je psov v Sloveniji, ki nimajo doma, se mi zdi nepotrebno, da bi s svojim nakupom dodala povpraševanje za nadaljnjo vzrejo," pravi Nika. "Rešujemo problematiko, ki že obstaja, ne ustvarjamo novih potreb po reji," dodaja Neja in poudarja, da obstajajo rejci, ki vzgajajo po predpisih. Pred časom je zasledila oglas za prodajo pasjih mladičkov. Ogorčena nad dogajanjem je pogledala oglas. Zdaj dnevno dobiva podobne oglase. "Ni tako težko najti teh ljudi. Če bi inšpektor šel enkrat na dan na Bolho, bi dobil telefonsko, lahko pokliče in se dogovori za sestanek. In kaznuje, ker nenadzorovano razmnožuje pse brez rodovnika. Mogoče ravno takšni končajo v zavetišču." 

Tuji psi v zavetiščih

Alenka Klemenčič, ki že 30 let šola pse v Pasji šoli Bajka, opozori, da dokler bo dovoljeno kupovanje živali prek spleta, bomo imeli polna zavetišča tujih psov, ne slovenskih. "Enako dokler bo petarde mogoče dobiti, bomo imeli otroke invalide." Naši psi so v zavetiščih v prehodni fazi, ko se izgubijo, so odvzeti, je lastnik umrl. "Starejših je več kot mladičkov, ker lahko organizacije za starejše prej naredijo čustveno zanimivo zgodbo, da dobijo donacije, tudi njim se bazen napolni in potem jih vozijo največ z Balkana v Slovenijo in naprej v Evropo."

Kaj so znaki, da gre za ilegalno trgovino?

Kupci morajo biti pozorni pri oglasih, tako Fabian Kos, direktor Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, na vsakršen signal, da gre za ilegalno trgovino. "Vsak način prodaje oz. nakupa, pri katerem ni mogoče videti legla, pri katerem ni mogoče pridobiti podatkov o starših, ni mogoče priti v kontakt z rejcem in se zgodi na počivališčih, ob trgovskih centrih, mora biti alarm. Takrat je relativno velika verjetnost, da gre za ilegalno trgovino." 

Ko se kupuje iz nepreverjenih rej, dodaja Kos, je vprašljivo zdravstveno stanje mladičev, lahko se prenašajo kužne bolezni. "Vsak tak nakup podpira neskladje na mestu izvora te reje." Sicer sama prodaja ni prepovedana, ampak preprodaja. V Sloveniji imamo za prepovedano trgovino posebno enoto veterinarjev, tudi mobilno enoto, ki nadzira živali v transportu. "Največkrat so primeri neprimeren transport, nesledljivost živali, pomanjkljiva dokumentacija ali brez dokumentacije, ni mogoče povezati identitete živali s potnimi listi, nimajo veterinarskih spričeval."

Če gre za neskladen premik, je za fizične osebe kazen od 417,29 do 1200 evrov. Ugotavljajo celotno verigo preprodaje, tukaj pa je nujna izjava kupca. "Živali se odvzame, namesti v zavetišča, kršitelji nosijo stroške oskrbe v zavetiščih. Če so znaki mučenja, se preganja kazensko." Letos načrtujejo predvsem nadzore nad spletno prodajo. 

Pet vozil s pasjimi mladiči in mačkami

Cariniki finančne uprave so od leta 2020 odkrili pet vozil, ki so nezakonito prevažali hišne živali. Lani 30 pasjih mladičev in tri mačke. Živali so prevažali iz Ukrajine, namenjene so bile v Italijo. Denimo lani septembra so v plastičnih zabojih odkrili 16 pasjih mladičev – niso bili čipirani, niso imeli veterinarskih dokumentov in imeli so neustrezne potne liste.

Tudi v ljubljanskem zavetišču so naleteli na takšne primere. V lanskem letu so oskrbeli 15 psov pasme Cockapoo in Cavapoo, ki so bili zaseženi v Murski Soboti, pojasnjuje Tanja Ferenčak. "Bili so vsi v zelo slabem zdravstvenem stanju, dolgo časa so se zdravili za džardijo, potem so pa vsi našli domove."  Večinoma gre za mladičke, ki so neregistrirani. "Ponavadi jih je večja količina, v veliki večini primerov v zadnjem času so okuženi s parazitom džardijo, ki napade njihov prebavni sistem, v hujših primerih s parvovirozo, ki je v velikem odstotku smrtna. Ponavadi so velike izgube psičkov v tranzitu."

Pes z rodovnikom nam zagotavlja kakovostno vzrejo

Pes z rodovnikom nam zagotavlja, da je kakovostno vzrejen, pojasnjuje Hari Arčon, predsednik Kinološke zveze. "Že ko kupimo pralni stroj, iščemo garancijo, pogledamo proizvajalca, ne morem si predstavljati, da ljudje tako kupujejo živali." V Sloveniji vzredimo približno 4.500–5.000 rodovniških psov. Vseh registriranih je sicer 251.186. 

Če bi naredili korak naprej pri ozaveščanju, vzgoji, bi imeli lahko z zavetišči, ker smo majhna država, relativno nizke stroške, meni Arčon. "Pse kupujejo v času praznikov. Pes ni darilo, velikokrat zato pristane v zavetišču, ker postane breme. Nemogoče je imeti kavkaškega psa v Ljubljani v 10. nadstropju. Pes je čuteče bitje, ni pralni stroj, ki ga odpeljemo na odpad." Arčon opozarja, ko ljudje kupujejo psa preko Bolhe ali neznanih vzrediteljev, se ne zavedajo, da niso kupili psa, ampak da so kupili njegov značaj in da kakovostni del vzreje zagotavlja, da je zdrav in kakovosten. "Če bi ljudje dobro poznali zadevo, ne bi šli nekaj kupit, če ne vedo, od kod  prihaja, ker že iz človeškega odnosa tega ne bi podprli." 

Strožje kazni za trgovanje in mučenje

Inšpekcija bo imela več pristojnosti pri kaznovanju. Na ministrstvu za kmetijstvo namreč želijo tudi strožje kaznovati tiste, ki se ukvarjajo s preprodajo živali. Če do zdaj tistemu, ki je nezakonito prevažal živali iz tujine, niso zapleniti vozila, bo odslej drugače, zagotavlja ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić. "Če je kršitev in gre za transport ilegalnih malih živali v vozilu, bo zdaj možnost zasedbe avtomobila. Če bo prihajalo do dokazovanja mučenja živali, bo uvedena možnost popolne prepovedi kakršnegakoli posedovanja živali tistega, ki krši zakon. Za večkratne lažje kršitve bo obvezno izobraževanje skrbnika živali." Napoveduje tudi višje globe. Spreminja se sistem določb za posedovanje eksotičnih živali.

Premalo denarja za zavetišča

Zavetišča ves čas opozarjajo, da so prepolna in da je denarja za njihovo delovanje premalo. Na dolgi rok se bodo težko prebijala iz leta v leto. Ministrica Čalušić pa ocenjuje, da je financiranje zavetišč nevzdržno in netransparentno, ta so prepolna tudi zaradi nezakonitih rejcev. A prispevka na pse za njihove lastnike, kot kaže, ne bo. Na ministrstvu za kmetijstvo so se mu po burni reakciji javnosti odrekli, še preden so ga sploh zapisali v predlog novele zakona o zaščiti živali. Vendar pa to ne pomeni, da za pse ne bomo plačevali nič. Po mnenju direktorice Zavetišča Ljubljana Barbare Mihelič "če smo pošteni, je živali toliko in problematika takšna, da bi bilo prav, da vsi majčkeno sodelujemo tukaj zraven."

Župan Kočevja in podpredsednik Skupnosti občin Gregor Košir meni, da mora biti simbolni prispevek bolj generaliziran, ker gre za zdravstveno varstvo občanov in občank. Predvideti je treba tudi odpustke za tiste, ki bi prevzeli skrb za zapuščene živali. "To mora iti z roko v roki. Zagotoviti čim manj obremenitve zavetišč – iskati vzroke, zakaj se polnijo, zdaj samo gasimo požar. Prispevek bi lahko omejili tudi na gospodinjstvo. Če bomo dolžni dlje skrbeti za zapuščene živali, je treba veterinarsko inšpekcijo prilagoditi, da bo bolj učinkovita. Če bi nekoliko bolj omejili stroške, bi bilo to lažje financirati iz nacionalnega proračuna." Ali bomo gospodinjstva dobila nove položnice s komunalnim prispevkom, bo jasno konec meseca, ko bo ministrstvo predlog posredovalo v javno obravnavo.