Kaj prineseš domov? Neto plačo

Antonio Argir živi v Sloveniji približno tri leta. Je iz Makedonije, kjer je bil predsednik uprave NLB v Skopju. Ko je prišla priložnost, da postane član uprave NLB v Sloveniji, ni veliko razmišljal, zanj je bil to izziv. "Čeprav  za družino ni bilo enostavno preseliti se v drugo državo," pojasnjuje Argir, ki sicer odlično govori slovensko. Da so pri nas visoki davki, je slišal že pred prihodom, šele ko dobiš prvo plačo, pa se zaveš, kako je dejansko, pravi.

V Makedoniji obdavčitev samo 10-odstotna

"Ko pogledam povprečne plače, neke plače tam do sedem, osem tisoč bruto, bi rekel, da je obremenjenost plač glede na kvaliteto življenja v Sloveniji v redu." Ko pa govori o višjih plačah, kot je 15.000 evrov, se mu zdi obdavčitev pri nas pretirana.

Za primerjavo navede, koliko bi dobil, če bi imel enako bruto plačo pri nas in v Makedoniji. "Moja neto plača bi bila v Makedoniji višja za devetdeset odstotkov." Pojasnjuje, da je pri njih obdavčitev za vse enaka, hkrati pa nižja: 10-odstotna.

 V Sloveniji so dohodki, ki so del letne osnove za odmero dohodnine, obdavčeni progresivno. Stopnja obdavčitve, ki je od 16- do 39-odstotna, je odvisna od tega, v katerem davčnem razredu si. Najvišje je obdavčen peti razred, in sicer 50 odstotkov.

Če nekdo zasluži 10.000 evrov bruto v Sloveniji in bi po odbitku njegovih prispevkov znašala osnova za izračun dohodnine 7.314 evrov, bi plačal 2.436 evrov dohodnine. Medtem bi dohodnina za plačo 20.000 evrov bruto znašala 6.331 evrov.

Bi delali, pa si zaradi davkov premislijo

Če Argirja visoka obdavčitev ni odvrnila, da bi prišel v Slovenijo, pa imajo nekatera visokotehnološka podjetja težave, ko skušajo privabiti tuje strokovnjake. 

"Potrebujemo kader s specifičnimi znanji, zaposlovanje takega kadra je za nas velik izziv," pravi Marjan Novak, član poslovodstva Novartisa. Novartis je edino farmacevtsko podjetje za raziskave, razvoj in proizvodnjo inovativnih zdravil v Sloveniji. Trenutno poteka v družbi intenziven naložbeni cikel, ki zajema naložbe v vrednosti približno 500 milijonov evrov. Gre za gradnjo proizvodnega obrata za aseptične izdelke v Ljubljani, centra za tehnični razvoj bioloških zdravil v Mengšu ter večnamenskega obrata za proizvodnjo farmacevtskih učinkovin, prav tako v Mengšu. V teku so še druge naložbe, sicer v manjšem obsegu. 

Z novimi naložbami pa v Novartisu potrebujejo tudi nov visoko izobražen kader. Izkušnje z njegovim pridobivanjem pa so različne. Kot pravi Novak, bi nekateri želeli priti v Slovenijo, ker to vidijo kot karierni razvoj, a si, potem ko ugotovijo, kako je z davčno obremenitvijo pri nas, premislijo.

V Novartisu so lani na novo zaposlili več kot 560 ljudi, ob koncu leta pa so imeli več kot 3.900 zaposlenih. Med novimi zaposlitvami je okoli dve tretjini višje in visoko izobraženih kadrov, gre za strokovnjake s specifičnimi znanji in izkušnjami. Največ zaposlenih ima v Novartisu visokošolsko izobrazbo druge stopnje in primerljivo raven, magisterij.

V letošnjem letu bodo, načrtujejo, zaposlili več kot 400 ljudi. Potrebujejo jih predvsem za postopno vzpostavljanje polnega delovanja novih naložb. Med drugim iščejo tudi strokovnjake z zelo posebnimi znanji in izkušnjami, ki so temu primerno tudi bolje plačani.

 "Seveda zaposlujemo tudi tujce," pravi Novak. Trenutno jih imajo nekaj več kot 200. "Je pa treba vedeti, da se odločajo na osnovi tega, kakšne so davčne obremenitve v tem okolju." Te pa do visokotehnoloških podjetij, opozarjajo v Novartisu, predvsem do tistih, ki bi želeli zaposliti tuje strokovnjake, niso prijazne. 

Novartis je zato med tistimi, ki vladi predlagajo konkurenčnejše davčno okolje. "Prizadevamo si, da bi te stopnje dohodninske lestvice nekoliko znižali v tem višjem delu in pa mogoče uvedli kakšne dodatne davčne olajšave v primeru izplačevanja poslovne uspešnosti, osebne delovne uspešnosti," razlaga Novak. 

Na vprašanje, ali obstaja možnost, da bi Novartis sledil tistim, ki so odšli iz Slovenije, Novak to možnost zanika. "Zaenkrat mislim, da ta globalni sistem vidi prednosti v Sloveniji. Je pa pomembno, da je slovensko okolje privlačno za tuje naložbe, saj Slovenija tekmuje z vsemi lokacijami znotraj sistema Novartisa."

Izzive pri iskanju vrhunskih strokovnjakov imajo tudi v A1 Slovenija, ki je del mednarodne telekomunikacijske skupine A1 Telekom Austria Group. V Sloveniji imajo zaposlenih 631 ljudi, dober tehnični kader pa težko dobijo zaradi velike konkurence med podjetji, ki ga iščejo. Kot pravi Lan Orthaber iz A1 Slovenija, so tuja podjetja pripravljena za vrhunske strokovnjake plačati veliko. "Nove tehnologije se stalno razvijajo od umetne inteligence, hitrejših omrežij in mi potrebujemo visoko izobražen kader, specializiran za določena tehnološka znanja." Tudi A1 Slovenija bi zato pri njihovem iskanju pomagal bolj ugoden davčni sistem.

Argir: Neto plača je tisto, kar prineseš domov

Ne le visokotehnološkim podjetjem, zaradi nižjih obdavčitev bi bilo lažje tudi NLB. "Če bi se ta obremenjenost plač zmanjšala, posebno pri visokih plačah, pa ne gre samo za menedžerske pozicije, ampak tudi za strokovnjake, ki jih potrebujemo v NLB, bi nam to pomagalo priti do boljših kadrov," je prepričan Argir, član uprave NLB. "Neto plača je tisto, kar na koncu prineseš domov."

Kljub temu, da se mu zdijo davki pri nas visoki, namerava Argir ostati v Sloveniji še vsaj 10 let. Ocenjuje jo kot urejeno državo. "Imaš dobre pogoje za življenje od infrastrukture, varnosti, zdravstva, kvalitetnega šolstva in to se mora definitivno plačati. Kako pa to država plača? Z davki in prispevki." Slednji pa so v Makedoniji višji kot v Sloveniji.