'Biografija pride, ko bo manj koncertov in več časa'

Alen, menda ste v stik z glasbo prišli prek gramofona, ki ga je imel vaš starejši brat. Kaj ste takrat poslušali, katera je bila prva glasba, ki vas je resnično navdušila in ponesla?

Brat je bil nor na zbiranje singel plošč in tudi albumov, v reviji Džuboks pa so izhajali tudi t. i. flexidiski, male plastične plošče, kar je bilo takrat moderno in se je poslušalo. Takrat sem prvič slišal pesmi The Who ali Rolling Stonese. Poslušala sva jih skupaj z bratom, zelo veliko seveda tudi Beatlese in Creedence Clearwater Revival, posebej zaradi glasu Johna Fogertyja, imeli pa so seveda zelo dobre pesmi. Ta ljubezen do glasbe se je takrat usedla vame, nimam nobene glasbene šole, niti ne znam brati not. Imam pa dober naravni posluh, občutek za glasbo. Ko se naposlušaš dovolj glasbe, se navzameš občutka za glasbo in potem hitro lahko zapopadeš tudi, ko ti nekdo nekaj napiše in moraš potem to zapeti.

Nekaj let ste bili v skupini Divlje jagode, nekaj let v zasedbi Bijelo dugme. Zdi se, kot da ste imeli v enem življenju dve karieri, kako to vidite?

Zares, dvakrat, dve poti, dve cesti. Dve različni stvari, ki so se meni zgodile v življenju. Divlje jagode so v tistem času, ko sem leta 1981 prišel v bend kot baskitarist in smo delali album Motori, v meni prebudile silno energijo, da sem lahko tako pel kot igral bas na celem albumu. Napisal sem tudi vsa besedila na tej plošči, ki je bila tako rekoč moj prvenec in hkrati eden največjih doprinosov v moji karieri. Prihod v zasedbo Bijelo dugme pa je bil spet drugačen sistem, saj v Divljih jagodah niso bili tako dobro organizirani, da bi imeli vse urejeno glede koncertov in tudi stikov z mediji. V zasedbi Dugme pa je bilo vse zelo dobro organizirano, da je teklo kot dobro podmazan stroj.

Zanimivo mi je, kot pravi vaša biografija, da ste sprejeli drugo Bregovićevo povabilo, zakaj pa ne že prvega? Menda ste šli v London posneti ploščo Wild Strawberries?

Jaz sem sprejel že prvega, v Sarajevu, saj sem bil takrat osamljen in sem kolegom v bendu dejal, da se bom pridružil zasedbi Bijelo dugme. Po desetih dneh samote pa sem potem stežka potrdil to svojo odločitev, saj smo imeli neko neobvezujočo pogodbo, da gremo snemat album v London, tako da sem se takrat odločil, da vseeno poskusim v mednarodnem smislu. Tako sem šel z njimi v London, da smo posneli ploščo v angleščini. Tam so nas takrat videli kot Van Halen, mene pa primerjali z Davidom Lee Rothom (smeh). Zame je bil sicer velik problem jezik, saj sem se v šoli učil rusko, ne angleško. Angleško sem se naučil s plošč, pol leta sem imel učitelja, ki me je učil knjižne angleščine, a to ni jezik, v katerem poješ ali snemaš plošče, zato je bil zame to težek zalogaj. Obvladati bi moral ulično angleščino, knjižna v tem primeru ni pila vode.

Mladen Vojičić Tifa je bil pred vami v zasedbi Bijelo dugme, vi pa ste bili pred njim v Divljih jagodah, potem pa sta zamenjala ali kako?

Vsak od naju je pustil svoj pečat v obeh zasedbah, nedvomno. Ko sem prišel v Dugme, da smo posneli album Pljuni i zapjevaj moja Jugoslavijo, smo v pol leta prodali preko milijon izvodov plošče. Kar je bil do tedaj nikoli preseženi rekord, ki menda drži še danes.

Potem, ko ste bili avtor pesmi v Divljih jagodah, ste imeli željo, da bi napisali tudi pesmi za Bijelo dugme ali je bila to Bregovićeva naloga?

Goran se je fantastično dokazal s številnimi hiti, bil pa je dojemljiv tudi za ideje drugih, tako da nikoli nisva imela težav. Dobro sva sodelovala, saj so nastale pesmi Zar ne vidiš da pravim budalu od sebe in Nakon svih ovih godina, ki sta bili pravi rock baladi po mojem okusu.

Lani pred božičem smo lahko prvič slišali pesem S topom te bom ciljal moja mala, sodelovanje Laibacha in skupine Bijelo dugme. Je bila to enkratna zadeva ali bomo slišali še kaj novega?

To je nastalo v imenu 50-letnice skupine Bijelo dugme, Goran je prišel na idejo, da skupaj z Laibachom posnamejo to pesem v slovenščini, menda pa so jo posneli tudi v nemščini. Sicer pa imamo tudi novi singel, Na zadnjem sjedištu moga auta, ki smo ga v Zagrebu posneli s posebnim gostom, pokojnim Dinom Dvornikom, pojeva pa še Tifa in jaz.

Pred kakima dvema desetletjema ste imeli koncerte Kad bi bio Bijelo dugme, ko ste peli vsi trije pevci, Bebek, Tifa in vi. To zdaj verjetno ni več mogoče, da bi se kdaj zgodilo?

Ta posel je tak, da ga delaš ali pač ne. Jaz sem z njimi korekten, nikogar ne sovražim, res nisem tak tip človeka.

Kaj je z vašo napovedano knjižno avtobiografijo, ki ste jo menda napisali že pred leti?

Napisana je in miruje, napisati pa moram še, kaj sem delal v zadnjih desetih letih, načrtujem, da bo izšla ob moji okrogli 70-letnici. Ko bom imel manj koncertov, bom imel več časa in bom izdal tudi to knjigo.

Vaša zadnja samostojna plošča Tajna je izšla leta 2021, imate v ognju nove pesmi, nov album?

Plošča Tajna je izšla pred štirimi leti za Croatia Records, zdaj pa delam novi album, na njem bo tudi skladba Sudnji dan, za katero smo posneli videospot. Tekom leta lahko pričakujete še kakšno pesem, do konca septembra pa bo izšel tudi album, na katerem bo dvanajst ali štirinajst pesmi. Sicer pa menim, da take glasbe, kot je bil album Motori, ne bi mogli več ustvariti. Svoji biografiji pa bi vsekakor rad dodal še nekaj pesmi, ki bodo izšle na novi plošči do konca letošnjega leta.