Očetov nasvet, ki se ga je držal vse življenje

Nepregledna množica bliskavic se je 13. marca 2013 zvečer usmerila proti balkonu bazilike svetega Petra v Rimu, na katerem je stal mož v belem. Bel dim, ki se je pred tem malo po 19. uri pokadil iz dimnika na strehi Sikstinske kapele, je oznanil, da je Rimskokatoliška cerkev dobila novega poglavarja. To je postal Jorge Mario Bergoglio, ki si je ob nastopu položaja izbral ime Frančišek. "Bratje in sestre, dober večer,"  so bile njegove prve besede, namenjene zbrani množici.

Njegov predhodnik Benedikt XVI. je dva tedna prej presenetil z odločitvijo o odstopu s položaja. Če je po smrti papeža Janeza Pavla II. Bergoglio veljal za enega od resnejših kandidatov za njegovega naslednika, ga tokrat niso omenjali med favoriti za novega papeža, zato je njegova izvolitev na konklavu veljala za presenečenje. 

Ko je Argentinec stopil na balkon bazilike sv. Petra, se je pošalil, da so ga šli iskat "na konec sveta". Čeprav je postal že 266. papež po vrsti, je bil namreč prvi v zgodovini, ki ni bil iz Evrope. 

Navdušenec nad tangom in nogometom nikoli ni nameraval postati duhovnik, kot otrok iz revne družine v Buenos Airesu je hotel postati mesar, izšolal pa se je za kemijskega tehnika. Šele nato je ubral drugačno pot in se strmo vzpenjal po cerkveni lestvici.  A dobrodelnost je bila že takrat ena njegovih najbolj prepoznavnih lastnosti.

Očetov nasvet

Ko je leta 2001 postal kardinal, je ljudi pozval, naj ne zapravljajo denarja za drago letalsko vozovnico do Rima, ampak denar raje namenijo dobrodelnim ustanovam in pomoči revežem. Kljub uglednim cerkvenim službam je bil znan po tem, da ni živel v rezidenci, namenjeni škofom in kardinalom, ampak v skromnem stanovanju, tudi kuhal si je sam. Argentinski mediji so navajali celo primere, ko je reveže jemal pod lastno streho.

Argentinski duhovnik Guillermo Marco se je spominjal, da je na dan, ko je bil povišan v kardinala, dejal: "Moj oče mi je vedno pravil – ko se vzpenjaš, vedno pozdravljaj vse, saj so to tisti, ki jih boš srečeval, ko boš padal."  Kljub uspešnemu vzpenjanju po cerkveni hierarhiji se je očetovega nasveta držal, saj so ga vsi opisovali kot vljudnega, prijaznega in "prizemljenega" gospoda.

Od začetka vojne vsak dan poklical v Gazo

Kot papež je cerkev vodil 12 let. Pozabljeni in odrinjeni na rob so bili središče njegovega delovanja, s svojo preprostostjo in dostopnostjo pa je osvojil tudi tiste, ki niso verni.

Vse od začetka vojne je prav vsak dan po telefonu poklical v majhno katoliško cerkev na območju Gaze. "Prosil nas je, naj pomagamo ljudem in zaščitimo otroke. Dnevno je skrbel za nas, ni vprašal le za kristjane, ampak tudi za muslimane. Zanimala ga je Gaza kot celota," pravijo v Cerkvi svete družine v mestu Gaza. Zadnji klic so prejeli še v soboto, le dva dni pred smrtjo, rednih stikov ni prekinil niti v času, ko je bil zaradi hude pljučnice v bolnišnici. Njegovi nočni klici so bili za nas znak upanja in tolažbe, poudarjajo v Gazi: "Redka vez s svetom, ki je pozabil na nas."

 Na silvestrovo v letu njegovega imenovanja je zazvonil telefon v majhnem samostanu na jugu Španije. Ob vrnitvi z molitve so nune na telefonski tajnici zaslišale sporočilo: "Le kaj nune počnejo, da se ne morejo oglasiti? Papež Frančišek tukaj, želel sem vas le pozdraviti ob koncu leta. Upam, da vas bom pozneje lahko poklical še enkrat. Bog vas blagoslovi."

Predstojnica samostana je za lokalne medije dejala, da je "skoraj umrla", ko je zaslišala papeževo sporočilo. Papež Frančišek je nekatere rojakinje iz samostana poznal še iz časov, ko je bil nadškof v Buenos Airesu. "Naše prijateljstvo je segalo 15 let nazaj, vendar nikoli nisem pomislila, da se nas bo spomnil kot papež," je priznala sestra Adriana. 

Spiderman, torta, sombrero ...

V dobrem desetletju so se v arhivih fotoagencij nabrale številne (ne)vsakdanje podobe lika in dela papeža Frančiška, za katerim zdaj žaluje ves svet. 

Vse njegove poti in tista zadnja

V času svojega pontifikata je obiskal skoraj 70 držav, med njimi številne dežele z obrobja katoliške cerkve, ki jih papeži pred njim niso obiskovali. Tako je denimo obiskal Kubo, Irak in Mongolijo, bil je tudi prvi papež, ki je potoval v Združene arabske emirate, kjer je podpisal Dokument o človeškem bratstvu, ki so ga pozneje podpisali tudi številni drugi verski voditelji. Nikoli pa ni odpotoval v rodno Argentino, ki jo je sicer želel obiskati letos, a mu zdravje tega ni več dopuščalo. Pred 50 leti pa je, ko še ni bil papež, dvakrat obiskal Slovenijo.

V soboto, 26. aprila 2025, ga čaka še zadnja pot. Nanjo ga bo pospremilo na milijone ljudi, ki se bodo v srcih poslavljali od ljudskega papeža, ki je bil simbol skromnosti in upanja.