Glavni cilj ruskih sil je prebiti obrambo ukrajinskih sil v Donbasu, kjer skušajo zato obkoliti ukrajinske borce. Prav tako poskušajo prevzeti popoln nadzor nad mestom Mariupol in še naprej obstreljujejo Harkov na severovzhodu Ukrajine. V mestu Kramatorsk, ki je pomembno strateško vozlišče v donbaški oblasti, se na železniški postaji trejo prebivalci mesta, ki poskušajo mesto zapustiti pred prihajajočo vojno vihro. Ruske enote so po zaveztju Izjuma od Kramatorska oddaljene le še nekaj deset kilometrov.
Ukrajinski zunanji minister Dmitrij Kuleba je v Bruslju dejal, da se približuje bitka za Donbas, ki da bo po marsičem spominjala na drugo svetovno vojno. Bitka bo vključevala velike operacije, manevre sil in tisoče tankov, letal in oklepnikov, je dejal na sedežu Nata. Še enkrat je zahod pozval k pomoči. "Govorim o dneh, ne tednih. Sicer bo vaša pomoč prišla prepozno in veliko ljudi bo umrlo."
Ruske čete uporabljajo železniške proge za hitro premikanje vojaškega tovora. Orožje in druga oprema sta tako prispela na železniško postajo Kupjansk na severovzhodu Ukrajine s postaje Valujki v Belgorodu v Rusiji. Na drugi strani pa so ukrajinske sile zavzele Osokorivko pri Hersonu na jugu Ukrajine. Sicer gre za poročila o stanju, ki jih redno deli ukrajinska stran in jih ni mogoče neodvisno preveriti.
Zaradi stopnjevanja napetosti skuša iz Donbasa še vedno pobegniti na tisoče ljudi. Tudi ukrajinski uradniki pozivajo ljudi na tem območju, naj "izkoristijo to priložnost" in pobegnejo, "dokler je varno". S konvojem Rdečega križa je Mariupol zapustilo okoli tisoč ljudi.
Kijevski mediji poročajo, da sta se Ukrajina in Rusija dogovorili o vzpostavitvi desetih humanitarnih koridorjev za evakuacijo ljudi iz Mariupola na območju Donecka, Berdjanska, Tokmaka, Energodarja in Melitopola v regiji Zaporožje ter Severodonecka, Lisičanska, Popasne, Rubižnega in Hirskega v luganski regiji.
ZDA pa pravijo, da je umik Rusije iz regij zunaj Kijeva in Černigova zdaj končan. V mestu Hostomel medtem še naprej pogrešajo več kot 400 ljudi. Gre za mesto, ki je skupaj z Bučo in Irpinom nosilo veliko breme neuspešnega ruskega napredovanja na ukrajinsko prestolnico Kijev. V Buči, kjer naj bi ruski vojaki ubili na stotine ljudi, sicer še vedno preštevajo žrtve.
Kot poroča nemški Der Spiegel, naj bi se ruski vojaki o ubijanju civilistov pogovarjali pred radijski komunikacij. Pogovore naj bi prestregla nemška obveščevalna služba. V pogovoru naj bi tudi priznali, da so po zaslišanju ustrelili ukrajinske vojne ujetnike. Spiegel navaja, da zvočne datoteke, ki jih je prestregla obveščevalna služba BND, prav tako dokazujejo vpletenost ruskih plačancev iz skupine Wagner. "Očitno tudi ni šlo za naključna dejanja. Vojaki so se o pobojih pogovarjali, kot da bi se preprosto pogovarjali o svojem vsakdanjem življenju," navaja tednik.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je priznal, da je ruska vojska v Ukrajini utrpela znatne izgube. Obenem pa je zavrnil obtožbe o pokolu v mestu Buča, češ da gre po njegovih besedah za dobro zrežirano insinuacijo. V pogovoru za britansko televizijo Sky News je dejal, da so vojaške žrtve za Rusijo velika tragedija, ni pa navedel števila žrtev. Rusija je konec marca sporočila, da je izgubila 1351 vojakov, še 3825 pa jih je bilo ranjenih.
Poleg tega je Peskov zatrdil, da so ruske enote umaknili iz ukrajinskih regij Kijev in Černigiv kot gesto dobre volje med mirovnimi pogajanji. V povezavi z Mariupoljom je dejal, da je to osamljeno pristaniško mesto na jugovzhodu Ukrajine del ljudskih republik, ki jih je priznala Moskva. "Mariupolj bo osvobojen od nacionalističnih bataljonov in upamo, da se bo to zgodilo prej kot pozneje v operaciji," je dejal Peskov. Domnevne vojne zločine, ki naj bi jih Rusi zagrešili v Mariupolju na primer napad na porodnišnico, pa tudi v Buči, je označil za lažne. Dodal je, da Rusijo zanima neodvisna in objektivna preiskava vseh zločinov. A pred tem je treba po njegovih besedah razjasniti obliko te mednarodne preiskave.
Vse več sankcij, a Zelenski še vedno meni, da jih je premalo
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zjutraj znova kritiziral mednarodne sankcije proti Rusiji, češ da so prešibke, in dejal, da napadalcem dajejo "dovoljenje" za nadaljevanje napada.
ZDA so nove sankcije usmerile proti Putinovemu ožjemu krogu, tudi proti njegovima odraslima hčerkama. Velika Britanija in ZDA so zamrznile sredstva Sberbanke, voditelji Evropske unije pa prav tako razmišljajo, katere nadaljnje ukrepe bi lahko uvedli proti Rusiji, da bi škodili njenim vojnim prizadevanjem. Nekateri visoki voditelji pravijo, da je treba prepovedati uvoz nafte in plina.
Ruski predsednik Vladimir Putin na drugi strani pravi, da so sankcije cena, ki jo mora njegova država plačati za svobodo.
Generalna skupščina ZN je s 93 glasovi za, 24 proti in 58 vzdržanimi glasovi potrdila resolucijo, ki prekinja članstvo Rusije v Svetu ZN za človekove pravice zaradi pokolov civilistov v Ukrajini.
Ameriški kongres je Rusiji odvzel status države s stalnimi normalnimi trgovinskimi odnosi in uzakonil prepoved uvoza nafte iz Rusije. Oboje velja tudi za Belorusijo, predsednik ZDA Joe Biden pa bo lahko sedaj povišal carine na uvoz iz Rusije in Belorusije. ZDA so lani iz Rusije uvozile le za 30 milijard dolarjev blaga od tega za 17,5 milijarde dolarjev nafte. Predlog zakona, ki ga mora še podpisati Biden, predvideva tudi sankcije zaradi kršitev človekovih pravic in korupcije.
Rusi v Černobilu za seboj pustili jarke
Po umiku ruskih sil je njihove sledi mogoče videti tudi na zelo radioaktivnem delu izključitvenega območja v bližini jedrske elektrarne Černobil. Videoposnetek, ki ga je posnela ukrajinska vojska in na Telegramu objavil Energoatom, državni upravljavec ukrajinskih jedrskih elektrarn, prikazuje prazne jame in jarke zapuščenih vojaških utrdb na območju, znanem kot Rdeči gozd.
Po poročanju Reutersa je Rdeči gozd dobil ime, ko je na desetine kvadratnih kilometrov borovcev postalo rdečih, potem ko so absorbirali sevanje iz eksplozije v Černobilu leta 1986, najhujše jedrske nesreče na svetu.
V gozdu, ki velja za najbolj onesnaženo območje na celotnem izključenem območju Černobila, je mogoče opaziti tudi sledi cistern in močno poteptana tla, čeprav je vstop tja prepovedan za vse, ki tam ne delajo ali nimajo posebnega dovoljenja.
Prejšnji petek je Energoatom ocenil, da ni jasno, kaj so ruske čete počele v Rdečem gozdu, in da je možno, da so bile ob kopanju ali utrjevanju močno izpostavljene sevanju. Debelo plast radioaktivnega prahu, ki so ga dvignila težka ruska vozila, bi lahko vdihnili vojaki, ki niso nosili zaščitne opreme proti sevanju, so povedali delavci elektrarne.
Černobil je padel v roke ruskih vojakov v prvem tednu vojne v Ukrajini. V četrtek so ruske enote sporočile, da nameravajo območje zapustiti, in nadzor predale ukrajinskemu osebju. Obrat je zdaj spet pod nadzorom ukrajinskih oblasti.
Biden Rusiji očita vojne zločine, očitki letijo tudi na ukrajinsko stran
Ameriški predsednik Joe Biden je sicer ob uvedbi novih sankcij dejal, da so v Ukrajini odkrili "velike vojne zločine", pri čemer je navedel prizore brutalnih, hladnokrvnih usmrtitev.
"Odgovorni narodi se morajo združiti, da bi ti storilci odgovarjali," je dejal Biden. "Še naprej bomo dvigovali ekonomske stroške in večali ekonomsko izolacijo Rusije," je dejal Biden in obsodil ruske napade na civiliste. Napovedal je enoten odziv Zahoda, čeprav je priznal, da pogajanja še potekajo.
Biden je že prej dejal, da verjame, da je Putin vojni zločinec, ta teden pa je pozval k sojenju. Kljub temu je postopek pregona vojnih zločinov zapleten in dolgotrajen, vprašanji, kako in kdaj bi bilo mogoče zagotoviti takšno sojenje, pa ostajata odprti.
Očitkov o grozodejstvih je sicer deležna tudi ukrajinska stran. V sredo objavljen videoposnetek, ki ga je uspelo preveriti New York Timesu, prikazuje, kako ukrajinski vojaki ubijajo svoje ujete ruske kolege. Ukrajinski vojaki so proti ruskim uporabili tudi zaseženo termobarično orožje.
TOS-1A so izstrelili v bližini Izjuma na vzhodu Ukrajine. "Vakuumske bombe" izsesajo kisik na ciljnem območju in ustvarijo eksplozijo, ki lahko žrtvam uniči notranje organe. Nezakonito jih je uporabljati proti civilistom, vendar je zakonita njihova uporaba proti vojaškim ciljem.
Medtem sicer narašča zaskrbljenost zaradi globalnih učinkov vojne. Ruska invazija na Ukrajino se namreč spreminja v izčrpavajočo vojno, ki napoveduje še mesece bojev, posledice poskusov sankcioniranja Putina pa bodo čutili milijoni ljudi.
Tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je opozoril, da bi lahko vojna v Ukrajini trajala "mesece, celo leta", saj nič ne kaže, da bi Putin izgubil "ambicijo po nadzoru nad celotno državo".
