Golob odgovarjal na očitke Logarja: 'Večina reform bo potrjenih'

"Napovedali ste, da bo leto 2025 reformno leto," je v poslanskem vprašanju spomnil Anže Logar, ob tem pa izpostavil, da je Golob enako napovedal že za leto 2023. "Leto 2023 ni bilo reformno leto, bilo je nasprotje tega, na podlagi česa ste prepričani, da bo leto 2025 drugačno," je zanimalo Logarja.

Vladi je očital, da v zadnjem letu mandata hiti s spremembami, med katerimi pa se po njegovih besedah obetajo solarizacija najboljših kmetijskih zemljišč, omejevanje proste gospodarske pobude na področju oddaje turističnih kapacitet, večstomilijonski aneksi za gradnjo prometne infrastrukture, visok davek na nepremičnine, dvig upokojitvene starosti na 67 let, digitalizacija zdravstva in drugi krog davčnih sprememb.

Spomnil je tudi na neizpolnjene obljube iz koalicijskega sporazuma, med njimi centralizirano naročanje zdravstvenega materiala, poenostavitev davčne zakonodaje in profesionalizacijo nadzorne vloge svetov zavodov in depolitizacijo zdravstvenega sistema, "ki je še posebej aktualen zadnje dni ob izbruhu afere Karigador". "Kako kaže reformnim ukrepom, ki ste jih ljudem obljubili ob nastopu vlade, s sicer najmočnejšo koalicijsko večino v zgodovini države," je zanimalo Logarja.

"Ta koalicija in ta vlada bo izpeljala v enem mandatu več reform kot vse ostale vlade v zadnjih 20 letih skupaj," je na očitke odvrnil Golob. Ponovil je, da so ob nastopu vlade napovedali, da je koalicijska pogodba pripravljena za dva mandata oz. da se bodo lotili reform, ki bodo dale rezultate v dveh mandatih. "Napovedali smo osem reform, nekatere namenoma zaostajajo, nekatere pa so že potrjene," je dejal.

Golob izpostavil zdravstveno reformo

Ob tem je izpostavil področje zdravstva, ki je za to vlado ključno, saj se je javni zdravstveni sistem zaradi neukrepanja prejšnjih vlad počasi, a načrtno razgrajeval. "S sprejemom novega paketa zakonodaje je te razgradnje konec," je dejal. Ocenil je, da je to največja reforma zdravstva v zgodovini Slovenije. Zato upa, da bodo vsi, "ki imate javni zdravstveni sistem ves čas v mislih in na jeziku," v sredo ob ponovnem glasovanju po vetu DS podprli novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je po njegovih besedah "ključen za zdravje" državljanov. Golob je Logarju očital, da si prizadeva za privatizacijo zdravstva, za kar upa, da bo izpostavil tudi v predvolilnih soočenjih.

Logar je slednje ostro zavrnil. Hkrati je glede novele zakona o zdravstveni dejavnosti izpostavil nasprotovanje stroke in spomnil, da sta posameznim členom nasprotovala celo dva ministra njegove vlade. Ob tem je za zakon, ki ne bo uveljavljen še naslednjih 18 mesecev, napovedan tudi ustavni spor. "Označevati tak zakon za osrednji reformni zakon je, roko na srce, neodgovorno s strani predsednika vlade," je dodal Logar.

Med reformami, ki so že ali pa se bodo še izvedle, je Golob nanizal tudi plačno reformo, reformo stanovanjske politike, reformo šolstva, "ki se že dve leti izvaja čisto po tiho", reformo znanosti, vlaganje v inovacije in pokojninsko reformo.

Reforme se po premierjevih besedah ne morejo izpeljati čez noč, ker je potrebno dolgotrajno usklajevanje s socialnimi partnerji, kar si šteje za velik uspeh, četudi so za usklajevanje osnutka pokojninske reforme potrebovali eno leto. "Nič hudega, zato bo pa reforma toliko bolj uspešna," je sklenil.

Logar je premierju očital, da so vse naštete reforme "narejene približno na pol ali pa še to ne". Goloba pa je vprašal še, ali je glede na to, da ga bremenita dve odprti zadevi, ki ju preiskuje Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) in da ga preiskuje Specializirano državno tožilstvo, "opravilno sposoben, da lahko izpelje zadane reforme". Če bo KPK ugotovila, da je kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, pa Logar verjame, "da boste sledili svoji navedbi, da boste v tem primeru odstopili kot predsednik vlade".

Burni odzivi v DZ

Logarjeve trditve so sprožile buren odziv v dvorani DZ. Opomin je za Logarja zahtevala poslanka Svobode Lena Grgurevič, saj da s tem, ko preizprašuje opravilno sposobnost premierja, ni kulturen. Obenem mu je očitala, da ga ni motilo, da je predsednik Logarjeve nekdanje stranke SDS Janez Janša pravnomočno obsojen in pred KPK "spoznan za odgovornega".

K spoštljivosti je pozvala tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Pozvala je, naj poslanci ne klepetajo, medtem ko govori predsednik vlade ali drugi poslanci. Ob tem je izpostavila poslanko SDS Anjo Bah Žibert, ki je od predsednice DZ zahtevala opravičilo, saj da ni klepetala. "Tukaj pred zborom me pa ne boste izpostavljali brez kakršnekoli podlage, zato ker potem bo pa res že kdo posumil, kaj je z opravilno sposobnostjo v tem DZ," je dodala.

Medvrstniško nasilje

Poslanka NSi Iva Dimic je Golobu poslala vprašanja glede medvrstniškega nasilja in ob tem spomnila na nove in pretekle zgodbe. V odzivu na medvrstniško nasilje pred dvema letoma so celjski ravnatelji po njenih navedbah pozvali k spremembi zakonodaje, da se šolam omogoči učinkovito vzgojno delovanje in prepreči poseganje staršev v strokovne odločitve zaposlenih.

"Tudi v NSi smo predlagali, da imajo šole možnost nasilnega učenca umakniti iz šolskega okolja. Menimo tudi, da morajo storilci za svoja dejanja odgovarjati, tudi, če so mladoletni, in če je treba, tudi z mladoletniškim zaporom," je predloge povzela Dimic. Goloba je vprašala, zakaj še ni učinkovitih ukrepov, ki bi mladoletniško nasilje zajezili in otrokom omogočili varen šolski prostor, kar je pred meseci obljubil.

"Tudi mene pretresa vsakič posebej, ko vidim nasilje, še posebej med mladostniki in žal se večina tega nasilja, sploh tega, ki se najde na spletu, ne dogaja v šolah, ampak izven. To nič ne spremeni, da moramo na tem področju kontinuirano delovati," je dejal Golob. Ker medvrstniškega nasilja kazenska zakonodaja ne pokriva, kaznovanje mlajših od 14 let ni primerno. Dejal je, da je po mnenju stroke najbolj ustrezen način delovanja t.i. multidisciplinarni. S tem namenom iz kohezijskih sredstev financirajo projekt znotraj zavoda Hiša za otroke. Strokovnjaki z vseh področij naj bi dorekli, kako obravnavati to področje in posamični primer.

Po njegovem prepričanju pa se vse začne že bistveno prej, s preventivo. Na tem delajo v zadnjih dveh letih tudi s programi, ob tem je med drugim navedel kampanjo Radiotelevizije Slovenija Odpikajmo nasilje, v katero je vključena večina šol. Predsednik vlade hkrati pričakuje od novele zakona o osnovni šoli, ki bo v naslednjih tednih medresorsko usklajen in potrjen na vladi, obravnavo tudi uporabe elektronskih naprav, kar po njegovem mnenju zelo vpliva tudi na medvrstniško nasilje.

Golob verjame, da bodo ravnatelji lahko prav na podlagi tega zakona bolje opolnomočeni pri soočanju s pojavi nasilja. Ob tem je poudaril, da je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje že okrepilo šolski nadzor, prijav je več, ker "spodbujajo vse žrtve in očividce, da prijavljajo take primere, ki jih tudi učinkovito rešujemo". Tudi od ministrstva za pravosodje pričakuje, da pri zakonu o mladoletnih prestopnikih pripravi cel niz ukrepov, s katerimi bo multidisciplinarno take prestopnike učinkovito prevzgojilo. "Ne samo kaznovalo, predvsem prevzgojilo, eden ključnih namenov novele zakona je namreč, kako okrepiti varno učno okolje za otroke," je bil jasen Golob.