Rusija izključena iz Sveta Združenih narodov za človekove pravice

Rusija je bila po invaziji na Ukrajino izključena iz Sveta Združenih narodov za človekove pravice, kar je Moskva označila za "neprijazno gesto" ter da bodo odnosi utrpeli posledice, poroča Reuters. Za prekinitev je glasovalo 93 članov Generalne skupščine ZN, 24 jih je glasovalo proti. 58 se jih je medtem vzdržalo. Za potrditev resolucije je bila potrebna dvotretjinska večina prisotnih držav članic ZN, ki so glasovale.

Za resolucijo so glasovale vse članice EU, kakor tudi države, ki se ji želijo pridružiti. Za resolucijo je glasovala celo ruska zaveznica Srbija, proti pa države kot so Kitajska, Belorusija, Sirija in Kuba. Vzdržale pa so se večinoma afriške države, med njimi Egipt ter med Singapur, Venezuela, Brazilija in Mehika.

Predlog resolucije je uvodoma predstavil veleposlanik Ukrajine Sergij Kislica, ki je Rusijo obtožil množičnih pobojev civilistov ter omenil rusko pismo članicam ZN in dejal, da se agresor perverzno predstavlja kot žrtev, in pozval države, naj glasujejo za resolucijo. Ruski diplomat je dogajanje označil za teater, resolucijo pa za poskus ZDA, da uvedejo kolonializem na področju človekovih pravic s pomočjo majhne skupine držav.

Kitajski veleposlanik, ki je glasoval proti, pa je ponovno iskal ravnotežje med načelno podporo suverenosti vseh članic ZN in nasprotovanjem ukrepom, ki se sprejemajo proti državi, ki krši suverenost Ukrajine. Države, ki so se vzdržale, so večinoma trdile, da to ne bo prispevalo h koncu spopadov.

"Ruska pravica do članstva v Svetu ZN za človekove pravice je bila pravkar začasno prekinjena. Za vojne zločince ni mesta v organih Združenih narodov, ki so namenjeni zaščiti človekovih pravic. Hvaležni smo vsem državam članicam, ki so podprle ustrezno resolucijo Generalne skupščine ZN in izbrale pravo stran zgodovine," pa je glede odločitve Generalne skupščine dejal ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba.

Rusija je sicer v sredo, pred zasedanjem Generalne skupščine, opozorila, da se bodo morale države, ki bodo glasovale skupaj z ZDA, soočiti s posledicami. Nekatere države so dobile samo opozorilo, da bo glasovanje za resolucijo ali le vzdržani glas oziroma izostanek z glasovanja služil interesom ZDA in to bo Rusija ustrezno obravnavala. Druge države pa so dobile neposredno svarilo, da jih čakajo povračilni ukrepi.

Rusija je tako postala prva stalna članica Varnostnega sveta ZN v zgodovini, ki je bila izključena iz kateregakoli telesa ali organa Združenih narodov. Glede Sveta za človekove pravice je ista usoda leta 2011 doletela Libijo, preden je bil strmoglavljen diktator Moamar Gadafi.

Slovensko zunanje ministrstvo pozdravilo suspenz pravic Ruske federacije

"Ministrstvo za zunanje zadeve pozdravlja suspenz pravic Ruske federacije iz članstva Sveta OZN za človekove pravice, ki ga je izglasovala Generalna skupščina OZN," so zapisali v sporočilu za javnost, kjer so dodali, da je med 93 državami članicami Organizacije združenih narodov, ki so podprle resolucijo o suspendiranju Rusije, bila tudi Slovenija.

Da ruska agresija na Ukrajino predstavlja hudo kršitev načel in ciljev Ustanovne listine OZN, so jasni. Dodajajo tudi, da Ruska federacija krši načela mednarodnega prava, mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic.

"Slovenija je v razpravi poudarila, da države kršiteljice človekovih pravic, kot je Ruska federacija, ne morejo biti članice najvišjega telesa OZN za človekove pravice. Slovenija bo s partnericami in zaveznicami v sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem storila vse, da bodo storilci odgovarjali za grozljive zločine," so sporočili.

Odločitev Generalne skupščine OZN pošilja močan signal o odgovornosti za ohranjanje integritete Sveta OZN za človekove pravice, avtoritete Generalne skupščine in verodostojnosti sistema OZN za človekove pravice, so še jasni. Dodajajo, da resolucija Generalne skupščine iz leta 2006 o ustanovitvi Sveta za človekove pravice predvideva suspenz članov, ki zagrešijo hude in sistematične kršitve človekovih pravic.

K izključitvi Rusije predhodno pozvale tudi države G7

"Prepričani smo, da je napočil čas za začasno prekinitev ruskega članstva v Svetu za človekove pravice," so v skupni izjavi pred glasovanjem zapisali zunanji ministri skupine G7, ki so se sestali ob robu srečanja zveze Nato v Bruslju. Ministri skupine so prav tako poudarili, da bodo vsi, ki so odgovorni za "gnusna dejanja" in grozodejstva, vključno z vsemi napadi na civiliste in uničevanjem civilne infrastrukture, za ta dejanja odgovarjali in bodo tudi sodno preganjani.

"Pozdravljamo in podpiramo tekoče delo pri preiskovanju in zbiranju dokazov o teh in morebitnih drugih vojnih zločinih," so še dodali in pri tem Rusijo pozvali, naj nemudoma prekine ofenzivo v Ukrajini. Posvarili so tudi pred uporabo kemičnega, biološkega ali jedrskega orožja. Ukrajini so medtem ponovno izrazili neomajno podporo in nakazali pripravljenost za nadaljnjo pomoč, tudi z vojaško opremo in finančnimi sredstvi.

Generalna skupščina ZN je zdaj z glasovanjem podprla poziv držav G7 o prekinitvi pravic članstva Rusije v Svetu ZN za človekove pravice. Medtem pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski že pozval k izključitvi Rusije tudi iz Varnostnega sveta ZN, da ta ne bi mogla več blokirati sprejemanja odločitev, povezanih z lastno agresijo.

Ameriška veleposlanica pri ZN Linda Thomas-Greenfield je pred tem dejala, da je treba Rusiji dati jasno opozorilo, da ne bo še naprej delovala "tako nekaznovano", ter dejala, da se država le pretvarja, da spoštuje človekove pravice. Ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzia je medtem v začetku tedna dejal, da v času, ko je bila Buča pod nadzorom ruskih sil, "noben civilist ni trpel kakršnega koli nasilja".

Kaj izločitev pomeni za Rusijo?

Preden je bila Rusija izključena iz Sveta Združenih narodov za človekove pravice (UNHRC), je Svet s sedežem v Ženevi štel 47 članov, navaja Sky News. Izločitev Rusije ne pomeni le izgubo statusa, temveč je tudi znak, da kar dve tretjini članov Generalne skupščine ZN menita, da država ni primerna za članstvo v mednarodnem organu za človekove pravice.

Potrditev resolucije sicer pomeni, da Rusija tehnično ostaja članica Sveta za človekove pravice, vendar nima nobenih pravic, ki izhajajo iz članstva. Tak izid glasovanja pred podobami pokola civilistov v Buči pri Kijevu verjetno ne bi bil mogoč.

UNHRC, ki je bil ustanovljen leta 2006, sicer ne more sprejemati pravno zavezujočih odločitev, lahko pa odobri preiskave ter v svet pošilja politična sporočila. Prejšnji mesec so začeli preiskavo o obtožbah o kršitvah pravic, vključno z morebitnimi vojnimi zločini, ki se po invaziji Rusije dogajajo v Ukrajini.

Od začetka ruske invazije na Ukrajino je bilo razseljenih več kot 11 milijonov ljudi. Razkritja o grozodejstvih, ki naj bi jih v Buči storile ruske sile, so v minulih dneh sprožila ogorčenje mednarodne javnosti. Rusija odgovornost za poboje civilistov v Buči in drugod v bližini Kijeva medtem odločno zavrača.