V Vatikanu kongregacija kardinalov: tudi o datumu papeževega pogreba

Po smrti papeža Katoliška cerkev ostane brez vodstva, tekoče posle pa prevzame zbor kardinalov, ki ureja pripravo žalnih slovesnosti in papeževega pogreba ter organizacijo volitev novega papeža.

V ponedeljek zvečer je bila na Trgu sv. Pavla prva javna molitev za pokojnega 88-letnega papeža Frančiška. Molitev rožnega venca je vodil italijanski kardinal Mauro Gambetti.

V ponedeljek zvečer je potekal tudi obred, na katerem je kardinal komornik Kevin Farrell uradno potrdil papeževo smrt. Prav tako so sporočili, da je papež umrl zaradi možganske kapi, poročilo pa omenja tudi številne papeževe zdravstvene težave, kot so pljučnica, visoki krvni tlak in sladkorna bolezen tipa 2.

Iz Vatikana so sporočili tudi vsebino papeževe oporoke. Frančišek je v njej znova potrdil, da želi biti pokopan v rimski baziliki Marije Snežne, in sicer na preprost način, njegovo zadnje počivališče pa naj nosi le latinski zapis njegovega papeškega imena: Franciscus.

Papeževe posmrtne ostanke so v ponedeljek zvečer položili v krsto v kapeli njegove rezidence v Hiši svete Marte. Predvidoma v sredo naj bi jih prenesli v baziliko sv. Petra, kjer se bodo lahko verniki poslovili od pokojnega papeža.

Priprave na pogreb papeža Frančiška bodo danes obravnavali tudi na seji italijanske vlade pod vodstvom premierke Giorgie Meloni. V prihodnjih dneh v Vatikanu pričakujejo množico vernikov, ki se bodo udeležili pogrebnih slovesnosti.

Trump se bo udeležil pogreba papeža Frančiška

Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek sporočil, da se bosta s prvo damo Melanio Trump udeležila pogreba papeža Frančiška. To bo prva Trumpova pot v tujino v drugem predsedniškem mandatu, ki ga je začel 20. januarja.

"Z Melanio bova šla na pogreb papeža Frančiška v Rim. Veseliva se, da bova tam," je Trump v ponedeljek objavil na svojem družbenem omrežju Truth Social. Trump je obenem v čast papeža ukazal ameriške zastave spustiti na pol droga, pokojnika pa označil za dobrega človeka.

Donald in Melania Trump sta papeža Frančiška obiskala v Vatikanu že leta 2017, ko je papež prvo damo ZDA šaljivo vprašal, ali Trumpa hrani s potico.

Sožalje ob smrti so poleg Trumpa izrazili tudi preostali še živeči nekdanji predsedniki ZDA. Med njimi sta šele drugi katoliški predsednik v zgodovini ZDA po Johnu F. Kennedyju Joe Biden ter Barack Obama, ki je sporočil, da je bil Frančišek eden redkih voditeljev, zaradi katerega so vsi želeli biti boljši ljudje.

Papež in Trump sta bila sicer politično zelo oddaljena glede vprašanja migracij, pri čemer se je Frančišek vedno zavzemal za pravice migrantov in ljudi pozival k sočutju do njih. To je storil tudi tik pred smrtjo v svoji velikonočni poslanici.

Frančišek je leta 2016 na poti v Mehiko izjavil, da tisti, ki razmišlja o gradnji zidov in ne mostov, ni kristjan, ker tega ni v evangeliju, poroča televizija ABC. Trump, ki se je takrat potegoval za prvi mandat, se je ostro odzval in dejal, da verski voditelj ne bi smel imeti pravice, da dvomi v vero drugih.

Papež Frančišek je tudi letos kritiziral Trumpove načrte za deportacije priseljencev iz ZDA.

"Izgon ljudi, ki so v mnogih primerih zapustili svojo deželo zaradi skrajne revščine, negotovosti, izkoriščanja, preganjanja ali resnega poslabšanja okolja, prizadene dostojanstvo mnogih moških in žensk ter celotnih družin in jih postavi v stanje posebne ranljivosti in nemoči," je februarja sporočil ameriškim škofom.

Ameriška katoliška cerkev je zaradi politik nove ameriške vlade ostala brez proračunske pomoči za delo, ki ga opravlja pri delu z begunci v ZDA.