Poleg ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova in Putinovih hčera so tarča novih sankcij postali tudi nekdanji ruski predsednik Dimitrij Medvedjev, sedanji premier Mihail Mišutin in drugi člani ruskega sveta za nacionalno varnost. Gre sicer za standardne sankcije, ki uvajajo prepoved poslovanja Američanov z osebami in organizacijami ter zamrznitev premoženja v ZDA.
"Ti posamezniki so obogateli na račun ruskega ljudstva. Nekateri so odgovorni za podporo Putinovi invaziji na Ukrajino. Ta ukrep jim onemogoča dostop do ameriškega finančnega sistema in zamrzne vse premoženje, ki ga imajo v ZDA," je sporočila Bela hiša.
Povsem odrezani od ameriškega finančnega sistema bosta sedaj tudi Sberbank in Alfa Bank, prepovedane pa so vse morebitne nove investicije v Rusijo.
Ob tem so ameriški zvezni tožilci vložili obtožnico proti oligarhu Konstantinu Malofejevu, ker je kršil doslej uvedene sankcije. Pravosodni minister ZDA Merrick Garland je dejal, da je Malofejev promoviral separatizem na Krimu in podpiral samooklicano Ljudsko republiko Doneck na vzhodu Ukrajine. Gre za prvo obtožnico ruskega oligarha v ZDA po ruski invaziji na Ukrajino.
Garland je prav tako dejal, da jim je uspelo onesposobiti globalno mrežo računalniških virusov pod nadzorom ruske vojaške obveščevalne službe GRU, s katero so želeli napasti Ukrajino.
Vse več sankcij
Rusija je bila sicer po razkritju grozot v Buči tarča novih sankcij, seznam ukrepov je tako vse daljši. Zahodne države so zamrznile premoženje ruske centralne banke, da bi preprečile uporabo 630 milijard dolarjev deviznih rezerv, nekatere ruske banke so bile odstranjene iz mednarodnega sistema finančnih sporočil Swift, ki se uporablja za čezmejno nakazovanje denarja.
ZDA so prepovedale ves uvoz ruske nafte in plina, medtem ko nameravata EU in Združeno kraljestvo postopno opustiti uvoz nafte. ZDA, EU in Združeno kraljestvo so skupaj sankcionirale več kot 1000 ruskih posameznikov in podjetij, vključno z bogatimi oligarhi, ki veljajo za zaupnike Kremlja.
EU in Združeno kraljestvo prepovedujeta izvoz luksuznega blaga v Rusijo, skupaj z ZDA pa prepovedujeta tudi izvoz številnih drugih izdelkov z dvojno rabo, ki se lahko uporabljajo v civilne in tudi vojaške namene.
Predsednik evropskega Sveta Charles Michel je medtem danes poudaril, da EU zaostruje sankcije, da tako ohranja največji pritisk na Kremelj: "Novi sveženj vključuje prepoved uvoza premoga in mislim, da bodo slej kot prej potrebni tudi ukrepi glede nafte in celo plina."
Še bolj ostra je bila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen: "Znova moramo povečati pritisk na Putina in rusko vlado, zato predlagamo še dodatno zaostritev sankcij." Dejala je, da sankcije omejujejo politične in gospodarske možnosti Kremlja, na Rusijo pa vplivajo veliko težje kot na nas. "In ne bodo naše zadnje sankcije," je dodala.
"Vsi smo videli strašljive podobe Buče. To se dogaja, ko Putinovi vojaki zasedajo ukrajinsko ozemlje. Temu pravijo osvoboditev. Jaz temu pravim vojni zločin in ruske oblasti bodo za to morale odgovarjati," je še poudarila.
Tudi visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Josep Borrell je poslancem Evropskega parlamenta povedal, da mora EU zmanjšati energetsko odvisnost od Rusije. Evropska unija je od začetka vojne za rusko gorivo porabila 35 milijard evrov, medtem ko je Ukrajina za orožje dobila le milijardo evrov, je dejal.
"Ukrajincem moramo pomagati, da se branijo. Ukrajini smo dali milijardo evrov. Morda se zdi veliko, toda ena milijarda evrov je toliko, kot Putinu plačamo vsak dan za energijo, ki nam jo zagotavlja," je dejal Evropskemu parlamentu.
EU med drugim načrtuje prepoved vstopa ruskih ladij v pristanišča EU (z nekaterimi izjemami) in prepovedi za ruske prevoznike v cestnem prometu, ob tem pa še prepoved izvoza nekaterih tehnologij in strojev iz EU, vključno z naprednimi polprevodniki, in prepoved uvoza ruskega alkohola, morskih sadežev in lesa. Uvedli bi omejitve za ruska podjetja, ki tekmujejo za pogodbe po vsej EU.
Analitiki menijo, da se bo ruski predsednik Vladimir Putin tudi na te sankcije odzval povsem enako kot na pretekle. Prejšnji teden je dejal, da Zahod že leta vodi gospodarsko vojno proti Rusiji, da bi spodkopal njen razvoj. Rusom skuša povedati, da so žrtve, vse skupaj pa nima vzročne zveze s tem, kar se dogaja v Ukrajini. Po njegovih besedah so zahodne sankcije cena, ki jo mora Rusija plačati za svobodo in neodvisnost. Kremelj pravi, da to ni vojna – to je posebna vojaška operacija, namenjena obrambi interesov rusko govorečih ljudi, ki živijo na vzhodu Ukrajine, kot pravega agresorja pa Rusija prikazuje Ukrajino.
Rusom je rečeno, da skuša Ukrajina pridobiti jedrsko orožje, da skuša razviti biološko orožje, vse to pa na koncu uporabiti proti Rusiji. Težava pa je, ker Rusi težko dostopajo do virov informacij, ki niso neposredno povezani s Putinom. Večina Rusov (tudi zato) verjame, kar jim govorijo.
Scholz in Johnson obsodila pokole v Buči in napovedala nove sankcije proti Rusiji
Nemški kancler Olaf Scholz je pred parlamentom branil odločitev dobave orožja Ukrajini, ki jo je izvedla njegova vlada, in poudaril, da je predhodna vlada pod vodstvom konservativnih strank sledila politiki, da se orožja na konfliktna območja ne pošilja. V svojem govoru je omenil tudi poboje v Buči in jih označil za vojni zločin, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Na poboje ukrajinskih civilistov se je odzvala tudi britanska vlada, ki sicer dosledno zavrača uporabo besede "genocid", saj trdi, da je za opredelitev najhujših vojnih zločinov pristojno zgolj sodišče. Vseeno pa je britanski premier Boris Johnson novinarjem dejal, da se boji, da dogajanja v Buči ne segajo daleč od genocida in izrazil prepričanost, da se bo mednarodna skupnost ostro odzvala in uvedla dodatne sankcije, ki bodo ohromile režim ruskega predsednika.
Uvedbo novih sankcij je že podprl Scholz, vendar pa pri tem ni navedel podrobnosti. Peti sveženj nemških sankcij je namreč v zaključni fazi. "Ponovno bodo sankcije natančno prispevale k temu, da bo Rusija občutila posledice te vojne, in tudi k temu, da se vojna čim prej konča," je dejal.
"Naš cilj mora ostati, da Rusija v tej vojni ne zmaga," je dodal. Hkrati pa je poudaril cilj zmanjšanja odvisnosti od uvoza ruske energije. "Vsi vemo, da so se te odvisnosti razvijale desetletja in jih ni mogoče odpraviti iz danes na jutri, zato bo pri tem pomembna skupna evropska usmeritev," je opozoril.
Priprave novih sankcij zahodnih zaveznic sicer potekajo v luči pretresljivih slik nasilja in obtožb, ki jih je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski izrekel Varnostnemu svetu Združenih narodov. Njihovo verodostojnost je potrdila tudi nemška vlada, ki je sporočila, da satelitski posnetki iz prejšnjega meseca predstavljajo močan dokaz ruski vpletenosti v poboj civilistov v mestu Buča.
Orožje za Ukrajino
Češka naj bi medtem postala prva država EU, ki je Ukrajini neposredno dostavila orožje od začetka ruske invazije pred 41 dnevi. Visoki češki uradniki so tiskovni agenciji Reuters povedali, da je država poslala sovjetske tanke T-72 in bojna vozila BVP-1. Ministrica za obrambo Jana Cernočova je sicer v parlamentu dejala, da ne bo potrdila ali zanikala podrobnosti češke pomoči Ukrajini.
"Zagotovila vam bom le, da Češka pomaga Ukrajini, kolikor lahko, in bo še naprej pomagala z dobavo vojaške opreme, tako lahke kot težke," je dejala.
Ameriški uradniki pa so sporočili, da bodo ukrajinskim silam zagotovili še za 100 milijonov dolarjev (92 milijonov evrov) protioklepnih raket Javelin. To je šesti paket ameriške pomoči za opremo.
Najnovejša obljuba pomeni, da so ZDA od začetka ruskega napada Ukrajini obljubile 1,7 milijarde dolarjev vojaške opreme, poroča ameriško zunanje ministrstvo.
Tiskovni predstavnik ameriškega Pentagona John Kirby je v izjavi dejal, da bo na novo odobreni denar zapolnil nujno ukrajinsko potrebo po dodatnih protioklepnih sistemih, ki jih ZDA zagotavljajo Ukrajini, da lahko ta učinkovito brani svojo državo.
Zelenski evropskim voditeljem očital neodločnost glede sankcij
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem v videonagovoru irskega parlamenta znova pozval tuje zakonodajalce h gospodarski, vojaški in diplomatski podpori Ukrajine. Evropskim voditeljem je očital neodločnost pri odločitvi o prepovedi uvoza ruske energije. V svojem nagovoru je dejal, da nekatere evropske voditelje bolj skrbi poslovna izguba kot pa vojni zločini. Dodal je, da po dogodkih v Ukrajini ni prostora za neodločnost.
"Evropo je potrebno prepričati, da ruska nafta ne sme hraniti ruskega vojaškega stroja z novimi viri financiranja," je dejal Zelenski in pozval k popolni izključitvi ruskih bank iz zahodnega finančnega sistema. Poudaril je, da je bilo v 42 dneh vojne v Ukrajini ubitih najmanj 167 otrok in opozoril, da obseg vseh grozodejstev v Mariupolu in na drugih ukrajinskih območjih še ni znan, saj spopadi še potekajo.
Dejal je tudi, da bi morala Rusija odgovarjati za vse, kar je storila Ukrajini. "Država, ki to počne, si ne zasluži biti v krogu civilnih držav," je dodal Zelenski.
