Kaj se skriva za pesmijo 'Bella Ciao', ki so jo poslanci zapeli Orbanu?

Najbolj znana različica pesmi, ki jo gotovo vsi poznamo, pripoveduje zgodbo z vidika partizanskega borca, ki se nekega jutri zbudi in ve, da mora zapustiti svojo ljubljeno, da bi se odšel borit proti napadalcu. Zaveda se tudi, da morda svoje ljubljene ne bo nikoli več videl.

Najstarejši znani posnetek melodije, ki spominja na to pesem, je iz leta 1919, avtorica pa je bila v Odesi rojena harmonikašica Mishka Ziganoff. Različni raziskovalci so korenine pesmi iskali tudi v francoski ali dalmatinski ljudski glasbi, vendar brez konkretnih uspehov, različica Ziganoffe pa je bila tudi brez besedila.

Besedilna verzija se začne na riževih poljih severovzhodne italijanske Padske nižine. Začela se je kot ljudska protestna pesem iz 19. stoletja, ki so jo pele delavke "mondine" v znak protesta proti težkim delovnim pogojem na riževih poljih severne Italije. Glasi pa se malce drugače: "Zjutraj, takoj, ko sem se prebudila, o, lepotica, adijo, lepotica, adijo, lepotica, adijo, adijo, adijo, zjutraj, takoj, ko sem se prebudila, na neoluščena riževa polja moram iti."

Pesem so najbrž kasneje prevzeli italijanski partizani kot himno proti nacizmu in fašizmu, še dandanes pa se različice te pesmi pojejo kot himna svobodi in uporu. A pesem se v Italiji najpogosteje sliši 25. aprila, ko se praznuje konec fašistične diktature Benita Mussolinija in nemške nacistične okupacije. Vendar se je v zadnjih letih prepevala tudi na protivladnih protestih v Iranu, na barikadah v Ukrajini, peli so jo tudi protestniki za pravice žensk na Poljskem, nezakonito pa se je celo slišala z minaretov mošej v Turčiji.

Začne se drugače kot pesem mondin, z besedilom: "Enega jutra, ko sem se prebudil, o, lepotica, adijo, lepotica, adijo, lepotica, adijo, adijo, adijo. Enega jutri, ko sem se prebudil in sem našel vsiljivca."

Od enega konca sveta do drugega je pesem 'Bella Ciao', ki jo je v zadnjih letih še malce bolj proslavila serija 'La Casa de Papel', postala ultimativni glasbeni izraz svobode. Vendar, kot piše Guardian, je izvor pesmi ravno tako zapleten, kot je preprosta glasbena privlačnost.