"Veliko razpravljamo o tem in prosil bi vas, premier, da nam pri tem pomagate. Potrebujemo evropske delegirane tožilce, zato imenujte slovenska tožilca," je danes predsednika vlade Janeza Janšo na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu pozval Manfred Weber, vodja skupine EPP, ki je tudi Janševa politična družina. Opozoril je, da težave v povezavi z vladavino prava v posamezni članici Unije niso težave te članice, temveč celotne EU. Izpostavil je polemiko v Sloveniji glede svobode medijev in pravosodja.
"Kot kolegi se sprašujem, zakaj še niste imenovali evropskih delegiranih tožilcev. To se mi zdi čudno, saj ste vladavino prava izpostavili kot prioriteto," pa je poudarila Ska Keller iz vrst Zelenih.
Janša je nato v odgovoru ocenil, da žal danes veliko poslušamo o slovenskih notranjih vprašanjih. Glede imenovanja delegiranih evropskih tožilcev pa je odgovoril, da se je Slovenija mehanizmu pridružila prostovoljno.
"Bilo je nekaj zapletov z imenovanjem, odstopila je ministrica in postopek naj bi bil končan do jeseni. Opravili bomo svoje delo. Ko bo to telo popolno, pa bi radi videli, da se mu pridružijo države, ki tega še niso storile," je dejal in pri tem naštel Irsko, Dansko, Švedsko, Poljsko in Madžarsko.
"Sicer ni kredibilno, da so evropska sredstva v nekaterih državah zaščitena, v državah, ki niso del mehanizma, pa ne, in se nam to ne zdi pomembno. Za vse morajo veljati enaka pravila. V tem mehanizmu želimo sodelovati, podprli smo ga. V našem skupnem interesu je, da poskrbimo, da so evropska in nacionalna sredstva učinkovito investirana, sicer to vzbuja dvom v naše skupne mehanizme. O tem se moramo pogovarjati, čeprav se ne strinjamo," je dodal.
Nov poziv – a čemu?
Janševe napovedi glede imenovanja so pozneje potrdili tudi na Ministrstvu RS za pravosodje, kjer bodo predvidoma še ta teden pripravili in objavili nov poziv za izbor kandidatov za evropska delegirana tožilca. "A zakaj?" se sprašujejo v Društvu državnih tožilcev Slovenije, ko pa je bil prvi izpeljan povsem zakonito. Neuradno naj bi ministrstvo zdaj predlagalo državnotožilskemu svetu, naj pripravi seznam šestih kandidatov. In kdo naj bi na koncu opravil končni izbor?
Ministrstvo torej ni odlašalo – na spletu so napovedali nov postopek – in to le pet dni po odločitvi sodišča, da je bila tožba že izbranih tožilcev preuranjena, saj Tanja Frank Eler in Matej Oštir še nista prejela sklepa vlade o neseznanitvi z imenovanjem.
"Ocenjujemo, da ni nobenih zakonitih pogojev za nov razpis. Ampak je bil razpis, ki je zdaj razveljavljen, popolnoma zakonit," je za 24UR ocenila vrhovna državna tožilka Mirjam Kline in predsednica Društva državnih tožilcev Slovenije. Razveljavitev prve in napoved nove izbire evropskih delegiranih tožilcev pa po njenem mnenju kaže na to, da vlada zavlačuje z imenovanjem.
Da kot pravosodni minister ne sme z enim samim stavkom vplivati ali že samo dajati vtisa vplivanja na potek napovedanega sodnega postopka, pa pravi Marjan Dikaučič. Pred poslanci (do tega vprašanja) zadržani minister, ki tudi danes ni želel pred kamero, zdaj torej še pred iztekom 15-dnevnega roka za pritožbo pripravlja nov poziv, naj državnotožilski svet predlaga nove kandidate. Tokrat ne le dveh, temveč seznam, neuradno šestih.
Ob tem pa je nejasno, kdo bi na koncu izbral tista, ki bi zasedla funkciji. "Teh kandidatov ne more izbrati nihče drug kot državnotožilski svet. On je tisti, ki opravi strokovno izbiro," ponazarja Klinetova. Je potemtakem razširjen seznam treh, štirih, petih popolnoma neustrezen? Po njihovi oceni: seveda. Da lahko evropsko tožilstvo le sprejme ali zavrne kandidata, ne more pa ju izbirati, je sicer že maja v pismu zapisala glavna evropska tožilka. "Z našega vidika je to zelo slab signal iz Slovenije," je navedla Laura Codruta Kövesi.
Zato še enkrat: kdo bo med šestimi na koncu izbral dva? Bo imelo zadnjo besedo ministrstvo? Ali celo vlada?
Vrhovna tožilka izpostavlja, da v tem primeru, "če bi bila vlada tista, ki misli, da bi morala opraviti izbiro, je to popolnoma v nasprotju z našo zakonodajo, popolnoma v nasprotju z vladavino prava, pa tudi z demokratičnimi načeli, katerih je vlada polnih ust".
Vprašanje je tudi, ali se bo na koncu sploh prijavilo dovolj kandidatov. Če se to ne bo zgodilo, bi bil razpis neuspešen, zadeva pa bi se še dodatno zavlekla. Državnotožilski svet lahko sicer še enkrat predlaga ista, že v prvem postopku izbrana kandidata.
KOMENTARJI (319)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.